21. avgust 2018 ob 08:29 MMC RTV SLO, STA 1968

50 let od nasilnega zatrtja praške pomladi

Protesti pred ruskim veleposlaništvom
Tanki Varšavskega pakta v Pragi

Sovjetska zveza je praško pomlad zatrla s tanki in več sto tisoč vojaki. Foto: EPA

Protest v Pragi leta 1968

Na Češkoslovaškem so se ljudje okupaciji uprli mirno, s protesti in humorjem. Foto: EPA

Zatrtje praške pomladi

Tanki na ulicah Prage. Foto: EPA

Aleksander Dubček in Jiri Pelikan

Aleksander Dubček (desno) je skušal vpeljati liberalne reforme in t. i. socializem s človeškim obrazom. Leta 1970 je bil izključen iz Komunistične partije, potem pa je delal v slovaški gozdarski službi. Foto: EPA

Protest v Pragi leta 2018

V Pragi se je pred ruskim veleposlaništvom zbralo več sto ljudi. Foto: EPA

Protest pred ruskim veleposlaništvom

Protestniki pred ruskim veleposlaništvom v Pragi. Foto: EPA

50 let od vdora sil Varšavskega pakta v Češkoslovaško

Mineva pol stoletja, odkar so v noči na 21. avgust leta 1968 vojaške enote Varšavskega pakta vdrle v tedanjo Češkoslovaško in nasilno zatrle t. i. praško pomlad oziroma poskus politične liberalizacije.

Sledilo je 20 let sovjetske partijske nadvlade, ki se je končala z žametno revolucijo leta 1989.

Kot posledica dogajanja skozi celotna 60. leta se je leta 1968 zgodila praška pomlad, ko je bil na čelo komunistične partije in vlade na Češkoslovaškem izvoljen Slovak Aleksander Dubček. S tedanjim predsednikom Ludvikom Svobodo sta začrtala liberalnejše politične smernice in reforme, kot so odprava cenzure, svoboda združevanja in javne razprave ter uvedba socialističnega tržnega gospodarstva.

Kremelj je želel ohraniti nadzor nad satelitsko državo s strateškim položajem, zato Moskva s spremembami ni bila zadovoljna. Sovražne so bile tudi vlade preostalih članic Varšavskega pakta, ki so se bale, da bi reforme utegnile pljusniti k njim.

Ker preklica reform niso uspele doseči po diplomatski poti, so se Sovjetska zveza, Bolgarija, Nemška demokratična republika, Madžarska in Poljska odločile za vojaški poseg, ki so ga retroaktivno upravičili z doktrino tedanjega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva, po kateri je imela Sovjetska zveza v vzhodnem bloku pravico braniti socialistični sistem, ne glede na suverenost držav.

Invaziji se nista pridružili Romunija in Albanija, ki je slab mesec kasneje prav zaradi nje izstopila iz Varšavskega pakta. Prav tako niso sodelovale vzhodnonemške enote, a zato, ker Brežnjev ni želel nikakršne podobnosti z nemško okupacijo Češkoslovaške leta 1938.


Udeleženci slovesnosti ob 50. obletnici zatrtja praške pomladi v središču češke prestolnice so danes izžvižgali premiera Andreja Babiša. Protestniki so preglasili njegov govor in vzklikali sramota. Vodja populistične stranke Ano je bil namreč nekoč član češkoslovaške komunistične partije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Protestniki so Babišu očitali, da je svojo vlado osnoval na strpnosti do komunistov in da je bil sam nekoč član partije. Češki premier pa je zagotovil, da spoštuje vse, ki so bili leta 1968 pogumni


Najprej 200.000 vojakov, nato 600.000
Na letališčih v Pragi in Brnu so 20. avgusta 1968 zvečer pristala sovjetska vojaška letala, zamaskirana kot Aeroflotova letala. To je bila predhodnica invazije, saj so od 23. ure dalje na ta dan meje Češkoslovaške prečkale prve vojaške enote Moskve in njenih satelitov. Tja so poslali 200.000 vojakov in enote nato okrepili na 600.000 vojakov, opremljenih z več tisoč tanki in drugo vojaško mašinerijo.

Praški radio je 21. avgusta ob 4.59 objavil, da sta Praga in preostanek države okupirani. Dubčka in preostale reformatorje je Rdeča armada do jutra 21. avgusta aretirala in odpeljala v Moskvo. Vlada je ukazala, naj češkoslovaška vojska ostane v vojašnicah, obenem pa je 14 milijonov državljanov pozvala, naj se ne upirajo.

Umrlo naj bi 137 ljudi, kasneje še več
Čehi in Slovaki so zato nezadovoljstvo izražali s številnimi, večinoma mirnimi protesti, tudi s humorjem. Odstranjevali so ulične napise ali jih opremili z napisom Dubčkova ulica in tako povzročali zmedo med vojaki, na podeželju so postavljali cestne napise z eno samo smerjo – Moskva. Zidove so opremili z ironičnimi slogani, kot je "Tako globoko smo poglobili naše prijateljstvo, da je doseglo dno" ali "Lenin, zbudi se, Brežnjevu se je zmešalo".

A zasedba, med katero je kljub poskusom utišanja delovalo 12 svobodnih radijskih postaj, je terjala tudi smrtne žrtve. Po podatkih zgodovinarja s praškega Inštituta za študije totalitarnih režimov Liborja Svobode, je med 21. avgustom in 31. decembrom 1968 umrlo 137 ljudi.

V dvajsetletni sovjetski okupaciji pa je po ocenah umrlo okoli 400 ljudi, med njimi tudi študent Jan Palach, ki se je 16. januarja 1969 v protest proti prepovedi svobode govora v Pragi zažgal in v mukah umrl tri dni kasneje. Posledica so bile tudi množična emigracija in aretacije. Na sto tisoče ljudi so v čistkah premestili na bedna, odročna delovna mesta.

Dubček prisiljen v odpravo reform
Aretirani Dubček je moral s sodelavci v Kremlju podpisati t. i. Moskovski protokol, s čimer je bilo pokopano vsakršno upanje na preživetje sprememb. Protokol je prinesel odpravo reform in uvedbo cenzure ter formalizacijo namestitev enot Varšavskega pakta na češkoslovaškem ozemlju.

"Teden našega upora se je končal z Dubčkovo vrnitvijo iz Moskve," se je spominjal zdaj že pokojni takratni disident in kasneje predsednik samostojne Češke Vaclav Havel, ki je bil zaradi disidentstva pet let v zaporu. V Prago se je Dubček s sodelavci vrnil 27. avgusta in prebivalstvu, ki se ga je upajoče razveselilo, z zlomljenim glasom prek radia sporočil, da "bo svoboda za zdaj omejena, da bi omogočili vrnitev v normalo".

Dubčka so za nekaj časa še ohranili na položaju, a z vse manj pooblastili. Aprila 1969 so ga zamenjali z Moskvi zvestim Slovakom Gustavom Husakom. Sledile so čistke in obdobje "normalizacije" političnega procesa, ki je Češkoslovaško spet približalo preostalim sovjetskim satelitom.

Okupacijo preživela federalizacija države
Edina pomembna reforma praške pomladi, ki je preživela okupacijo, je bila federalizacija države, ki je leta 1969 vodila v ustanovitev dveh republik. Demokracija se je v Prago vrnila šele z žametno revolucijo leta 1989, štiri leta kasneje se je država mirno razdelila na Češko in Slovaško.

Zgodovina pa še danes buri duhove. Češki predsednik Miloš Zeman, ki ga politični analitiki označujejo za prijatelja Rusije, na obletnico ne bo imel govora, kar se opoziciji ne zdi prav. Zeman sicer poudarja, da je njegovo stališče o sovjetski okupaciji jasno, in sicer, da je bila zločin. Govor na torkovi slovesnosti pred poslopjem nekdanjega češkoslovaškega radia bo imel premier Andrej Babiš, ki se mu bosta pridružila predsednika obeh domov parlamenta. Na Slovaškem medtem ne načrtujejo uradne slovesnosti.

B. V.

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 127

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Vrt 21. avgust 2018 ob 08:46
    Prijavi neprimerno vsebino
    Približevanje zahodu z pomočjo zahodnih tajnih služb l.1968.Zdaj so končno na zahodu.V EU.Tako kot mi tukaj.
    Upam,da vsi skupaj Čehi,Slovaki,Slovenci uživamo sadove zahodne demokracije in svobode.
    +53
    -27
  • ti-ne 21. avgust 2018 ob 08:48
    Prijavi neprimerno vsebino
    Češki predsednik Miloš Zeman, ki ga politični analitiki označujejo za prijatelja Rusije, na obletnico ne bo imel govora, kar se opoziciji ne zdi prav.

    #######
    Žalostno, da država ima takega predsednika.
    +30
    -57
  • ti-ne 21. avgust 2018 ob 08:51
    Prijavi neprimerno vsebino
    Češkoslovaška in kompleten Varšavski pakt je bil en sam zapor. Hvala Titu, da je 1948 rekel Stalinu NE!
    +43
    -52
  • ti-ne 21. avgust 2018 ob 08:59
    Prijavi neprimerno vsebino
    Vrt

    # 21.08.2018 ob 08:46
    Prijavi neprimerno vsebino Približevanje zahodu z pomočjo zahodnih tajnih služb l.1968.Zdaj so končno na zahodu.V EU.Tako kot mi tukaj.
    Upam,da vsi skupaj Čehi,Slovaki,Slovenci uživamo sadove zahodne demokracije in svobode.

    #####
    Mal se pozanimajte koliko Čehov, Slovakov...si želi nazaj pod ruski škorenj.
    +17
    -52
  • prizemljen 21. avgust 2018 ob 09:00
    Prijavi neprimerno vsebino
    Vrt

    Ja seveda. Kdor ne mara Sovjetov ali komunističnega terorja je nujno pod tujim vplivom, Boste isto rekli tudi za tiste, ki ne marajo zahodnega sistema?
    Kakorkoli že, SZ ni imela prav nič več pravice kot danes ZDA vsiljevati svojega pogleda na Svet.
    +39
    -39
  • Vrt 21. avgust 2018 ob 09:15
    Prijavi neprimerno vsebino
    G. ti-ne

    Spor Tito-Stalin je bila samo maska.Pridobiti je bilo potrebno čim več pomoči,denarja od zahoda za obnovo države,ki so jo uničili nemci itn.
    To je bila šahovska partija,ki jo je dobil Tito proti zahodu.Že kmalu potem se je na Brionih sončil skupaj z Hruščovom predsednikom SSSR.
    Čehi?
    Sredi 80.tih let je zahod zopet krenil v akcijo.Povsod.Slovenija,Hrvaška,Češka,Romunija še prej Poljska...
    Zdaj smo vsi v EU...?
    +41
    -19
  • Ramus 21. avgust 2018 ob 09:16
    Prijavi neprimerno vsebino
    Koliko let je pa od Minhenske izdaje? O tem pa nikoli ni članka,...
    +37
    -7
  • penzl 21. avgust 2018 ob 09:21
    Prijavi neprimerno vsebino
    Enim se vam je pa res čisto odpeljalo...

    Čehi so hoteli odpraviti cenzuro in druge oblike zatiranja ljudi, Rusi so jim to preprečili. In zato so bili Dubček in kompanija baje zahodni agenti? Ni vsaka stvar črno-bela, da bi lahko na njo preslikali vaš kompleks zahod-vzhod.
    +38
    -34
  • komsomolec 21. avgust 2018 ob 09:24
    Prijavi neprimerno vsebino
    kakšna praška pomlad, kontrarevolucija in kapitalistična iztirjenost. sicer je bilo minimalno žrtev, po krivdi ekstremistov,ki so jih organizirale zahodne vohunske službe. v desetih letih v Nato imajo Čehi več mrtvih vojakov,kot jih je bilo med rusko intervencijo. vse za antirusko histerijo. sram naj bo Čehe, saj jih je Rdeča armada osvobodila nacistične tiranije.
    +45
    -40
  • discoversci 21. avgust 2018 ob 09:31
    Prijavi neprimerno vsebino
    Oz. drugače povedano... 50 let od anšlusa k ameriškemu bloku. Prej pod Rusijo, zdaj pod ameriko. Sori, čisto nič na boljšem niso. Še več tujih vojakov imajo v svoji državi kot prej. Pa bolj agresivnih vojakov, kot so bili prej. Sicer pa... v 2. sv. vojni so jih rešili Rusi. Ne američani in ne angleži. Veliko Poljakov je bilo pobranih tudi v SS enote. Mnogi v angleško letalstvo, zato da so se angleži pol po prsih trkal, kaj so vse oni dosegli. So dosegli, ja. S kanon futrom Poljakov. Skratka zgodovinsko gledano, Poljaki nikol niso in tudi ne bodo samostojni. Vedno bodo vazalčki nekoga. Približno tako kot mi. Niko i ništa, bi rekli brača balkanci.
    +47
    -25

Zadnji prispevki