1. marec 2018 ob 06:21 MMC RTV SLO Dokumentacija časa

Kamion ni bonbon! – kako so študentje leta 1971 zahtevali ureditev Aškerčeve

Hrup škoduje zdravju, povzroča stres in pozabljivost
Študentska množica med majsko zasedbo Filozofske fakultete. Podoben prizor se je ponujal mesec dni prej, ko je v slogu znane krilatice študentstvo protestiralo, da je "najbolj akademska cesta v mestu tudi najprometnejša". Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kamion ni bonbon!

Transparent med zasedbo Aškerčeve

Prometna žila naj postane kapilara!

Krilatica v javnosti
Študentske demonstracije

Študentske demonstracije v Ljubljani (pred Filozofsko fakulteto), maj 1971. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Medtem ko si naša bančna in trgovska plutokracija križemkražem po ljubljanskem mestu zida bahate palače in mininebotičnike, moramo poslušati o tem, kako primanjkuje denar za graditev obvoznih cest.

Bojan Štih, Naši razgledi, 23. 4. 1971

Nikjer v Sloveniji ni nakopičeno – na enem od največjih prometnih vozlišč – toliko srednješolskih in visokošolskih zavodov. Hrup je tak, da je šolsko delo po znanstvenih merjenjih izredno težavno ali nemogoče. Zahteve okrog Aškerčeve niso simbol študentov in profesorjev kot gosposke elite, kot jim nekateri tako radi očitajo, ampak simbol proletarizacije izobrazbe v naši družbi [...]

Vojan Rus, Delo, 24. 4. 1971

Nekateri funkcionarji so te dni govorili študentom: pojdite po samoupravni poti, ne s pritiskom. V dani situaciji je bila to čista parola, z drugo objektivno vsebino [...] Ta [milica] se je v bolj napetih trenutkih pokazala bolj elastična, zrelejša in bolj demokratična od nekaterih funkcionarjev.

Vojan Rus, Delo, 24. 4. 1971

Študentsko gibanje [...] je najboljša šola samoupravne demokracije in samovzgoje revolucionarne zavesti.

Univerzitetni komite, Komunist, 23. 4. 1971

Ob vseh težavah študentov je bil vse gostejši promet na Aškerčevi cesti na videz obrobnega pomena. A študentje so imeli predavanj v hrupu dovolj in so 14. aprila 1971 jasno zahtevali omejitev prometa mimo fakultet.

Toleranca do hrupa se je v zadnjih 50 letih nedvomno povečala in morda se zdi nenavadno, da bi bil promet lahko izhodišče za protest. Po drugi strani pa so vse bolj očitne tudi prednosti umirjenega življenjskega in delovnega okolja, kar je razlog za gradnjo protihrupnih ograj in zvočno izolacijo prostorov.

Ko so se leta 1971 pojavile zahteve po zmanjšanju prometa po Aškerčevi, pa tovrstnih pridobitev še ni bilo. Tudi promet je potekal znatno drugače. Tivolska cesta še ni bila zgrajena (tedaj imenovano Cesto VII. korpusa so začeli graditi 1978), dela na ljubljanski obvoznici se še niso začela; še niti deset let ni minilo, odkar je bila Zoisova slepa, zato pa so tramvaj na cesti nadomestili trolejbusi. Prebujeno gospodarstvo in vse več prebivalcev je ob zvezdasti zasnovi Ljubljane ob neuresničenih občinskih središčih pomenilo vrvečo zgostitev v Centru. Hrup, težave pri prečkanju ceste, nenehni tresljaji in slab zrak ... Naveličani študentje so za 14. april napovedali demonstrativno zaporo prometa na Aškerčevi. K protestu jih je spodbudil nepodpisan letak Tehnika proti človeku ali tehnika za človeka, ki je tudi širše vzbudil nemalo pozornosti.

Kljub nekaterim ostem letaka so študentje enourni shod registrirali po pravilih, pri Upravi javne varnosti (UJV), in ga – malce podaljšanega – v sredo, 14. aprila, tudi izvedli, ko so se razpostavili med Filozofsko fakulteto in današnjim šolskim centrom Aškerčeva ter pozneje nenapovedano krenili proti Pošti in Skupščini.

Zasedba Aškerčeve
Kot je v tistem času v Naših razgledih zapisal Bojan Štih, so se študentom pridružili mnogi profesorji, več zunanjih povabljencev pa ni bilo, kar je po njegovem mnenju samo še bolj upravičevalo študentske zahteve in zavest, da se jim krni svoboda, torej pravica misliti drugače. Čeravno je število potnikov po Aškerčevi cesti prekašalo število slušateljev tamkajšnjih fakultet, je poudaril, da je že Rosa Luxemburg opozorila, da svoboda ni privilegij večine. Prav zato je bil protest mnogo več od izkazane želje po tišini. Mladi generaciji "ne gre za to, da bi na demonstracijah uresničevala nekakšno protestno-romantični nothing, marveč se oglaša zato, ker ne more in noče sprejeti sodobnega sveta kot predpisane in samopotrjene družbene resničnosti in entitete".

Protest se je začel opoldne. Shod pred Filozofsko fakulteto, ki se ga je udeležilo od 2000 do 3000 študentov, se je ob govorih razlil čez Aškerčevo. Predvideni polurni program, za katerega se je akcijski odbor Aškerčeva sprva bal, da bo prekratek, se je ob več govorih vabljenih in priložnostnih govornikov, ki so se priglasili k besedi - mikrofon je bil na voljo vsem, in Jadran Sterle je tako prebral neko otroško pesmico o domovini - močno razširil. Študentje so pred mikrofon poklicali tudi predsednika občine Center Toneta Kolarja in ga izžvižgali, ker zaradi pomanjkanja denarja ni zagotovil takojšnjih ukrepov. Ob 13.00 bi moral biti shod končan, a nič ni kazalo, da bi se študentje ustavili, kaj šele razšli, sploh potem ko so prejeli solidarnostno brzojavko beograjskih študentov: "Zahtevjajte prekinitev prometa ob določenih urah – poročajte o doseženem."

Dvom o učinku protesta
Najbolj ogreti so se zavzeli za trajnejše ukrepe – kopanje luknje v cestišču ali namestitev barikad. Nemirno ozračje so še popestrili posamezni protimiličniški pozivi, med njimi je bilo najodmevnejše "streljanje policajem med oči" Milana Jesiha, kar so si različne frakcije znotraj gibanja razlagale zelo konkretno ali pa skrajno metaforično. Študentsko vodstvo se je znašlo v težavi, kako mirno prenehati protest in znova sprostiti promet, ki so ga v tem času miličniki usmerjali po bližnjih cestah.

Malo pred 14. uro je le obvladalo položaj in presodilo, da je treba upoštevati dogovor z UJV-jem, ter predstavilo ultimat za mesto in republiško vodstvo: prvo mora v desetih dneh urediti obvoz, drugo pa pa naj v tem času skliče izredno sejo za obravnavanje njihovih težav. "Če se v 10 dneh problem ne uredi ali ne dobimo argumentiranega odgovora, bomo nadaljevali z radikalnimi akcijami uporabe vseh nam razpoložljivih sredstev," so zapisali in zagrozili z novim shodom 26. aprila opoldne, hkrati pa kot rešitev predlagali, da se med 7. in 21. uro uredi preusmeritev prometa.

Ultimat pred skupščino – s soglasjem milice

Nato so s pozivom Jaše Zlobca "Sedaj pa vsi pred skupščino!" čez Gradišče odkorakali proti središču mesta in ustvarili pravcati prometni zamašek. Milica jih pri premiku ni ovirala, jih je pa pri Kazini pričakal postroj z vodnim topom. Sicer naj bi bili slabo opremljeni, v starih uniformah in z gasilskimi čeladami, "le njihovi čevlji so bili nekoliko močnejši od običajnih", se je za Delo spominjal Tone Stojko. Milica je onemogočila pohod dalje na Ajdovščino ali celo dalje pred RTV (nekateri so predlagali tudi zasedbo RTV-ja), hkrati pa zaprla prodiranje pred skupščinsko stavbo. Posredoval je profesor Vojan Rus, policija je nato izpraznila Šubičevo in študentom celo posodila megafon, da je Darko Štrajn pred poslopjem današnjega parlamenta lahko na glas prebral študentski ulitimat. Do 15. ure so se študentje počasi razšli.

Dogodek je zbudil tisk, da so se bolj posvetili problemu "prometne gostote" v Ljubljani in se zamislili tudi nad delom ob še prometnejših cestah od Aškerčeve. Podatki za Prešernovo cesto so tako leta 1969 izkazali tudi do 22.500 vozil v 16 urah, za Cojzovo 15.200, za Aškerčevo pa 12.080. Ljubljanski zavod za urbanizem je podrobno prometno študijo o razmerah v tekočem letu obljubil do junija.

Profesorska evalvacija zasedbe
Univerzitetni komite je namreč shod obravnaval na dveh sejah v ožji sestavi dan prej in dan pozneje. Na prvi seji so potrdili upravičenost shoda kot oblike protesta za zmanjšanje prometa, opozorili tudi na širše družbene probleme, izrazili pomislek, da bo shod verjetno trajal dlje kot eno uro, sicer pa da zaupajo študentom organizatorjem, ker je med njimi precejšen delež komunistov, le članki v izredni številki Tribune bi morali biti bolj usklajeni s posameznimi akcijami in dejanskimi zahtevami. Druga seja je bila namenjena ovrednotenju protesta in oceni njegovega odmeva v javnosti. Pozdravili so nenasilen potek shoda oz. omejenost izgredništva na posameznike, ki med navzočimi niso pridobili somišljenikov, resničnost izraženih prizadevanj ter poročanje medijev, tudi RTV, in se tudi sami pridružili študentskemu ultimatu.

Pri organizaciji so priznali nekaj pomanjkljivosti, predvsem nedovoljšnjo pripravo gradiva (elaboratov o možnem obvozu in prenovi Aškerčeve) in premalo organizirano izmenjavanje govornikov, z razpoloženjem neskladno oceno trajanja shoda, nedosledno izražanje mnenj prek akcijskega odbora, želeli pa bi si tudi večje udeležbe profesorjev in prilagajanje oblik protesta posameznim problemom, kar se navezuje tudi na reformo univerze in njenega delovanja. Ugotovili so, da tako ozaveščanje posameznikov kot množične šokantne akcije niso dovolj za dosego ciljev, vse skupaj je treba zaokrožiti še z organiziranim delovanjem, z vztrajnim oblikovanjem predlogov, utemeljitev in zahtev. Komite se je tudi zavzel za nadaljnje shode v sodelovanju s policijo, katere delo je pohvalil kot trezno in razsodno.

Kmalu pa je bilo jasno, da je bil 10-dnevni rok presmela zahteva. Akcijski odbor Aškerčeva je nadalje prirejal dogodke, ki so opozarjali na cestni problem, prvega že 19. aprila na Strojni fakulteti, še več podobnih tribun pa se je zvrstilo v maju. Jaša Zlobec pa je ob tem v Tribuni zapisal: "Demonstracije, ki smo jih imeli v sredo, so nas naučile marsičesa. Ta družba ni zmožna uspešno in dokončno reševati problemov. Primer s cesto in hrupom nam mora služiti pri nadaljnjih akcijah. Ne smemo molčati ob problemih, ki padajo na nas vsak dan v večjem številu. Pokazati moramo tej družbi (tj. tistim, ki jo vodijo), da nam ni vseeno, kaj z nami počenjajo. Prekiniti moramo edinstveno prakso, da gredo vse spremembe mimo nas, ne da bi nanje reagirali."

Tehnika proti človeku ali tehnika za človeka?

Na šolah ob Aškerčevi cesti delamo v nevzdržnih razmerah: hrup, ki ga pov[z]roča naraščajoči promet, postaja vse hujša ovira za normalen potek predavanj, seminarjev in vaj. Raziskave so pokazale, da hrup s ceste presega vsako normalno stopnjo in da je škodljiv zdravju. Zato zahtevamo, da se ta problem nemudoma uredi. Zahtevamo:

1. začasno prepoved težkega prometa po Aškerčevi cesti;

2. trajno rešitev problema, to je pospešitev gradnje obvozne ceste.

P r o t e s t i r a l i b o m o j a v n o v s r e d o 14. a p r i l a o b 12. u r i.

Študentje, zberite se pred fakultetami.

Profesorji, to je naš skupen problem.

V primeru dežja bo protest teden kasneje.

Po poročilu mnogih delavcev šum in ropot odvračata njihovo pozornost od dela, povzročata notranjo napetost in nemir, po dolgotrajnem delovanju vodita k različnim nevrodegenerativnim motnjam, ki se odražajo v trajnem glavobolu, v občutku preutrujenosti in splošni razdražljivosti. Daljša izpostavljenost intenzivnemu ropotu pripelje lahko do poškodb slušnega organa.

Šum in ropot bolj motita na začetku dela kot po daljšem času, ko pride do večje ali manjše navajenosti na ta pojav v delovnem okolju. Škodljiv vpliv ropota je tem večji, čim bolj glasen je in če se javlja diskontinuirano. Zaradi ropota pride do zmanjšanja vzburljivosti centralnega živčnega sistema, kar se kaže v zaspanosti in togosti. Šum in ropot zlasti težko prenašajo ljudje z labilnim živčnim sistemom, le na redke posameznike sploh ne deluje.

S slušnim organom dojemamo zvoke z različno intenziteto, ki jih izražamo na objektivni skali v decibelih (dB); sega od 0 do 130 dB. Intenzivnost ropota upada z oddaljenostjo od vira. Lahko ga tudi ublažimo s pomočjo raznih materialov, ki absorbirajo del zvočnih valov.

Konkretne meritve, ki so jih izvedli študentje psihologije pri vajah iz industrijske psihologije, na križišču Aškerčeve in Gorupove ceste - 10 metrov od križišča:

tovornjak s prikolico 84-98 dB

kamion TAM 92 dB

več avtomobilov 79 dB

audi 67 dB

motor 96 dB

avtobus 76 dB

kombi 87 dB

fiat 850 85 dB

Posledice delovanja ropota in šumov

intenziteta

do 30 dB: znosen šum, ni ropota

30 do 65 dB: ropot I. stopnje - psihične motnje: nespečnost, glavobol

65 do 90 dB: ropot II. stopnje - psihične in vegetativne motnje

90 do 120 dB: ropot III. stopnje - psih., veget., poklicna naglušnost

nad 120 dB: ropot IV. stopnje - direktne okvare živčnih celic

Intenziteta ropota, ki ga povzročajo različna vozila: hitrost Oddaljenost Intenziteta

osebni avto 50 km/h 6 metrov 74—84 dB

motorno kolo 60 km/h 7 metrov 81—98 dB

težak tovornjak 50 km/h 6 metrov 85—97 dB

trolejbus 30 km/h 5 metrov 83—90 dB

100 vozil na minuto 6 metrov 73—77 dB

30 metrov 58—63 dB


Ali veste, da je hrup na Aškerčevi cesti, ki pelje mimo sedmih stavb, ki bi potrebovale absoluten mir, celo zdravstveno škodljiv, kaj šele, da bi bilo mogoče pri tem huronskem hrumenju zbrano intelektualno delo. Kdo je tega kriv? Ali samo urbanisti ali samo kakšen politični organ ali kdo drug? Če bi tudi kateremu koli od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, pa ostaja vprašanje, zakaj lahko ta nekdo vodi tako neodgovorno politiko?

Če je izobrazba osnovni pogoj in največja možnost za napredek naše samoupravne skupnosti, bi bilo upravičeno pričakovati ustrezno skrben družben odnos do te nadvse pomembne družbene dejavnosti. Žal pa ne moremo ugotoviti dejansko angažiranega odnosa naše skupnosti do izobraževanja. Zakaj kmečki otroci dedujejo očetov poklic, zakaj delavski otroci postajajo delavci, zakaj je na slovenski univerzi večina študentov Ljubljančanov?

Ali se vam ne zdi, da je tudi hrupna Aškerčeva cesta ena stran tega mačehovskega odnosa do vzgoje in izobraževanja? Zato s tem, ko protestiramo proti hrupu na Aškerčevi, protestiramo proti celotnemu sistemu reševanja važnih družbenih zadev.

Tehnika stopa proti človeku: ljubljanski zrak smrdi, voda je zastrupljena. Treba se je odločiti, ali bomo hranili denar tako, da bomo to dopuščali, ali pa bomo začeli skrbeti za človekovo fizično in duševno zdravje? Socializem, ki je obljubljal, da mu je glavna skrb človek, očitno ne izpolnjuje svojih obljub.

Tudi ti, ki bereš te besede, si sokriv za takšno stanje v naši družbi, ker pasivno pričakuješ, da se bo vse rešilo samo, ali da bodo pekoče probleme rešili drugi.

Vsak tovornjak je premikajoči se epicenter potresa 5—6 stopnje.

Spremenimo Aškerčevo v zelenico!

Protestirali bomo javno v sredo, 14. aprila, ob 12. uri.

Dokažite svojo solidarnost, pridite tudi vi!

V primeru dežja bo protest teden kasneje.

Rok Dovjak

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 16

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Dvomljivec 1. marec 2018 ob 06:46
    Prijavi neprimerno vsebino
    demonstracije, ki so hotele svetu pokazati, da je tudi v SFRJ to dovoljeno. Če bi takrat zahtevali parlamentarne volitve bi jih pa pozaprli. Darko štrajn in jaša Zlobec, milica jim je pa posodile megafon....
    +14
    -8
  • seven7 1. marec 2018 ob 07:04
    Prijavi neprimerno vsebino
    Študentje demonstrirali?

    To se danes več ne more zgodit!
    Pohabljeni so v kritičnem razmišljanju in imajo polne riti vsega kar jim tja stlačijo šoumi.
    +11
    -7
  • Luka Novak 1. marec 2018 ob 07:21
    Prijavi neprimerno vsebino
    Leta 1971 so med drugim intelektualci razmišljali o samostojni Sloveniji oz državi Sloveniji, njihov program je bil praktično napoved dogodkov ob koncu 80' in začetku 90'.

    Seveda jih je oblast, bolje rečeno režim, letu 1971 primerno poslal v zapor.

    Tako, da prosim ne s floskulami tipa " Hrup škoduje zdravju, povzroča stres in pozabljivost ", ampak povejte bistvo.
    +8
    -10
  • aktivist 1. marec 2018 ob 07:50
    Prijavi neprimerno vsebino
    @LukaNovak

    Kdo je razmisljal o samostojni Sloveniji?
    +6
    -3
  • Mirko Tipka 1. marec 2018 ob 08:18
    Prijavi neprimerno vsebino
    Avtopark je fenomenalen :-)
    +4
    0
  • 7up 1. marec 2018 ob 08:26
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ko se tovariši nostalgično spominjajo časov, ko še niso potrebovali viagre, časov, ko so s rojstvom imeli dodeljeno moč(pomenben oči) in časov, ko so demonstrirali za več socializma...

    Tej časpv ni več...
    +4
    -8
  • zapravico 1. marec 2018 ob 08:30
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ves čas se ljudem pere možgane,takrat tako,danes preko medijev
    +3
    -2
  • ajša55555 1. marec 2018 ob 08:50
    Prijavi neprimerno vsebino
    Kaj so to za ene pravljice o demonstracijah 1971 ??? To so bili začetki upora proti tedanjemu režimu. Veliko ljudi so zaprli in nekateri so imeli še kasneje težave režimom...Vlada se je bala domino efekta, ker je FF dobil podporo tudi v drugih mestih po SFRJ, zato so jih na silo utišali.... O tem dogodku bi lahko pisali in govorili tisti, ki so jih zaprli in izvajali nasilje nad njimi.... ne razumem pa, zakaj toliko laži o naši zgodovini ??? Bila je kakršna je bila ....za poslušne ljudi super, so samo sledili, častili in je bilo vse OK...za tiste, ki so pa malo razmišljali, je bilo pa problem....ni bilo ne svobodnega razmišljanja, še manj pa svobodnega delovanja.
    +4
    -10
  • sumtb 1. marec 2018 ob 09:26
    Prijavi neprimerno vsebino
    50 let kasneje so študenti sposobni demonstrirati samo če jim kdo vzame pametni telefon, ali pa če ne bo Čukov in kakšne tretjerazdene pop pevke na študentski fešti. Šolski sistem je uspel sproducirati nekritično maso poskušnih, predvsem preko papagaj učenja na pamet v časih preobilja informacij, ter s križarsko vojno proti zdravi pameti.
    +14
    -1
  • slovannn 1. marec 2018 ob 09:43
    Prijavi neprimerno vsebino
    Zanimivo, pa vendar so govorci na stopnišču Filozofske fakultete laskali Titu, ga podpirali, sicer na splošno kritizirali nepravilnosti v družbi. Spominjam se govorca z lesenimi grabljami, mislim da je bil Jaša Zlobec. Promet je bil na Aškerčevi zelo gost, močan hrup tovornjakov prikoličarjev, tu je šel ves tranzit proti Zagrebu. Pouk na univerzi in srednji šoli je bil z hrupom zelo moten in so bili protesti tudi v tem delu upravičeni. Dejansko je to študentsko vrenje nekak odsev na leto 68, ko je Evropa, predvsem Francija doživela množične študenske demonstracije.....
    +4
    -2

Zadnji prispevki