18. oktober 2018 ob 11:40 MMC RTV SLO 1968

Pol stoletja od epskega skoka Boba Beamona - 8,90 metra še vedno olimpijski rekord

Le Mike Powell ga je preskočil
Robert "Bob" Beamon je bil junak olimpijskih iger v Ciudadu de Mexicu. Foto: Reuters

191 cm visoki Beamon je nastopil le na enih olimpijskih igrah, svetovnih prvenstev v atletiki pa takrat še ni bilo. Prvo je bilo na sporedu šele leta 1983 v Helsinkih. Foto: Reuters

Beamon je bil izjemen športnik. Leta 1969 ga je na naboru Lige NBA izbral Phoenix, vendar nikoli ni zaigral v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Po koncu kariere se je posvetil študiju socilologije. Foto: Reuters

Leta 1968 so bile na sporedu poletne olimpijske igre v Ciudadu de Mexicu. Dosežek, ki je osupnil športno javnost po svetu, se je zgodil 18. oktobra 1968, ko je Bob Beamon v finalu skoka v daljino pristal pri 8,90 metra. Američan je svetovni rekord izboljšal za neverjetnih 55 cm.

Mnogi atletski strokovnjaki so rekord ocenili za večen, na listi skoka v daljino vseh časov je še vedno na drugem mestu. Rekordno znamko je v nepozabnem finalu svetovnega prvenstva v Tokiu 30. avgusta 1991 izboljšal Mike Powell (8,95 metra).

Beamon, ki je najprej študiral in treniral na univerzi v Severni Karolini, nato pa se je preselil v Univerzo El Paso v Teksasu, je bil leta 1968 razred zase v skoku v daljino. Zmagal je kar na 22 mitingih, doživel pa je le en poraz. Postavil je osebni rekord 8,33 metra. Svetovni rekord 8,39 metra ni bil priznan, ker je bil dosežen s preveliko pomočjo vetra.

Prava drama se je odvijala v kvalifikacijah na olimpijskih igrah. V prvih dveh poskusih je Beamon prestopil, v tretjem poskusu se je odrinil precej pred letvico in se zanesljivo uvrstil v finale z 8,19 m.

Izjemen skok so merili kar 45 minut
V finalu mu je v prvi seriji uspel sanjski skok. Merilci so potrebovali kar 45 minut za natančno izmeritev dosežka. Napravi niso zaupali, zato so vse skupaj preverili še z navadnim metrom. Ko je uradni napovedovalec povedal 8,90 metra, so gledalci osupnili, Beamon pa sprva ni vedel, koliko je to, saj je bil vajen ameriških meritev (29 stopal in 2,5 inča). Eden glavnih tekmecev in dolgoletni prijatelj Ralph Boston, ki je bil tudi njegov trener, mu je prevedel dosežek. Beamon je padel na kolena od šoka, saj take daljave ni niti slučajno pričakoval.

Drugouvrščeni Beer zaostal kar 71 cm
V finalu je nato skakal le še v drugi seriji (8,04 metra), preostale štiri poskuse je izpustil. Drugo mesto je zasedel Klaus Beer iz Nemške demokratične republike (8,19 m), tretji pa je bil Ralph Boston (8,16 m), ki je do tega dne držal svetovni rekord (8,35 m).

Že zjutraj vedel, da bo to poseben dan
"Atletika je eden najcenejših športov, zato sem se tudi odločil za ta šport. Vseeno si nisem nikoli mislil, da bom svetovni rekorder. To je bila takrat velika senzacija za celotno atletsko javnost. Tisti 18. oktober je bil poseben dan. Že, ko sem se zbudil, sem vedel, da sem pripravljen za zmago. Ni me zanimalo vreme, zlato je bilo rezervirano zame," je spomine obujal 72-letni Beamon, ki se natančno spomni rekordnega skoka: "Prvi skok imam seveda v posebnem spominu. Ko sem pristal, sem takoj vedel, da je šlo zares daleč. Takega občutka nikoli prej nisem imel. Ta skok so merili kar 45 minut, saj elektronska naprava ni bila pripravljena za take dolžine. Navadnega metra niso imeli zraven, eden izmed delavcev je odšel pisarno na stadionu in ga prinesel."

Pred pol stoletja niso tekmovali za veliko denarja
"Imeli smo zares močno ekipo na teh igrah. Tako močne verjetno nikoli nismo imeli v ZDA. V skoku v višino je zmagal Dick Fosbury, ki je izumitelj sloga skakanja. "Flop" uporabljajo še danes. V vseh šprintih smo bili najboljši. Na 100 metrov je zmagal Jim Hines, na 200 m Tommie Smith, na 400 m pa smo osvojili vse tri medalje. Tudi naša dekleta so bila sijajna. Vsi atleti smo se veliko družili. Res so bili to popolnoma drugačni časi," je pojasnil Beamon, ki z nagradami ni veliko zaslužil v karieri: "Mi nismo tekmovali za denar. Takrat nagrade niso bile visoke. Druženje in športni duh sta bila v ospredju. Moj idol je bil Jesse Owens, ki je zmagal na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in našo disciplino postavil na zemljevid najpomembnejših oz. najprestižnejših."

Powell v epskem finalu v Tokiu z rekordom ugnal Lewisa
V petek, 30. avgusta 1991, je bil v Tokiu na sporedu finale svetovnega prvenstva v skoku v daljino. Mike Powell in Carl Lewis sta navdušila gledalce. V peti seriji je Powell postavil svetovni rekord (8,95 m), Lewis pa je imel najboljšo serijo skokov v zgodovini (8,83 - veter, 8,91 - veter, 8,87 in 8,84), vendar je osvojil "le" srebrno medaljo.

"Ko sem doma gledal finale svetovnega prvenstva v Tokiu leta 1991 in videl Powllov skok, sem si rekel, da je res škoda, ker ne morem več tekmovati, saj bi želel izboljšati njegov dosežek. Takrat so vsi pričakovali zmago Carla Lewisa, ki je končal na drugem mestu. Vseeno ima štiri zlate olimpijske medalje, Powell pa nobene. Lewis je bil eden največjih talentov v zgodovini atletike," je poudaril Beamon.

Revija Sports Illustrated je ta svetovni rekord postavila med peterico največjih športnih dosežkov 20. stoletja. Športni novinar Dick Schaap je o tem neverjetnem dosežku napisal tudi knjigo " (popoln skok).

A. G.

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 13

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Gravesen 18. oktober 2018 ob 11:44
    Prijavi neprimerno vsebino
    8,90 zaradi nadmorske in seveda "legalnega" dopinga gringotov...
    +8
    -21
  • CimeBine 18. oktober 2018 ob 11:51
    Prijavi neprimerno vsebino
    Takrat še je imel 1meter - 90 centimetrov in je to bilo mogoče doseči.
    +6
    -18
  • Demosten18 18. oktober 2018 ob 12:33
    Prijavi neprimerno vsebino
    "Atletika je eden najcenejših športov, zato sem se tudi odločil za ta šport.

    Ste mislili eden najbolj cenjenih ali dejansko eden najcenejsih?
    +4
    -3
  • Kris 18. oktober 2018 ob 12:38
    Prijavi neprimerno vsebino
    V Mehiki leta 1968 je potekala še ena legendarna tekma, a ker ni bilo vmes nobenega Američana, se je nihče ne spomni. V moškemu troskoku je padlo največ svetovnih rekordov na eni sami tekmi (vštevši kvalifikacije). Rekord je padel kar petkrat, rušili pa so ga trije različni tekmovalci. Italijan Giuseppe Gentile je že v kvalifikacijah izboljšal 8 let staro znamko Poljaka Szmidta na 17.10 m. V prvi seriji finala je Gentile rekord izboljšal na 17.22 m, v tretji je za centimeter rekord izboljšal Viktor Sanejev iz Sovjetske zveze. V peti seriji je z novim rekordom 17.27 m vodstvo prevzel Brazilec Nelson Prudencio, a je Sanejev v zadnjem poskusu zmogel 17.39 m za peti svetovni rekord tekmovanja in osvojil svojega prvega od treh zaporednih olimpijskih naslovov. Končni vrstni red je bil torej: 1. Sanejev (SZ) 17.39 m, 2. Prudencio (Bra) 17.27 m, 3. Gentile (Ita) 17.22 m
    +26
    -1
  • bob 18. oktober 2018 ob 12:45
    Prijavi neprimerno vsebino
    Tokija se spomnim, Beamona pa ne ker sem se rodil malce kasneje. A vseeno menim, da je ta skok 8,90 najbolj neverjeten rekord v zgodovini atletike. Res velika senzacija. Zdaj lahko natucavamo z nadmorsko višino in ostalimi parametri, a njegovemu skoku se ni takra na OI68 nihče približal in tudi danes je to izjemen skok. Vrhunski daljinaši pa danes skačejo nekje do 8,50 redko kdo preko.
    +14
    0
  • Kordinator-vlade 18. oktober 2018 ob 12:58
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ker niso upoštevali vetra.
    +2
    -12
  • svetovnipopotnik 18. oktober 2018 ob 13:19
    Prijavi neprimerno vsebino
    Stvar sem videl po TV. Prepričan sem, da je šlo za napako in pomanjkljivost. Za napako, ker so sodniki enostavno izbrali kako drugo sled v pesku. Za pomanjkljivost, ker vetra niso merili. Imam uradno knjigo rezultatov tistih OI. Za skok v daljino imajo vsi skoku oznako O, 1m ali 1,5 m/s. Očitno so na veter pozabili in vrednosti dodli naknadno, da je izgledalo vse v redu. Ko bi napisali n.pr. 0,7, 1,2, 1,6 itd. bi stvar izgledala pravilna, tako pa ne. In ta Beamon ima menda drugo najboljšo daljavo pod 8,30. Nemogoče. Kako pa so bili točni v Italiji (v Sestriersu 2000 m nad morjem), kjer je Pedroso nekoč skočil 8,91 m. Veter so izmerili pri 2,1 in rekord je šel po vodi.
    +5
    -6
  • Hijena 18. oktober 2018 ob 14:12
    Prijavi neprimerno vsebino
    To so bili časi, ko američani niso poznali dopinga.
    +2
    0
  • gre888 18. oktober 2018 ob 14:32
    Prijavi neprimerno vsebino
    A ni nobenemu nič čudno ali sumljivo, da sta 91 kar dva na istem tekmovanju presegla njegovo znamko. V 90ih so bili tako nafilani, da bi vse rekorde morali pobrisati.
    +7
    -1
  • uros23 18. oktober 2018 ob 15:38
    Prijavi neprimerno vsebino
    @svetovnipopotnik

    Pri Pedrosu je takrat nekdo stal pred merilno napravo, bila je megla in ga skoraj niso opazili, pri drugih tekmovalcih je kazalo +4 ali +5, pri njem pa okoli +1.

    Sicer je podoben moderen primer Sebastian Bayer, enkrat je skočil 871 na evropskem dvoranskem prvenstvu (kar je celo blizu svetovnega rekorda), medtem ko ima drugi najboljši rezultat pod 820.
    +7
    0

Zadnji prispevki