Politični skeč Priznanje Gledališča Pupilije Ferkeverk v režiji Matjaža Kocbeka, pesnika iz Skupine 442 in člana omenjenega gledališča. Priznanje je bila izjemno nasilna uprizoritev, ki je gledalce šokirala. Kocbekov scenarij je bil aluzija na takratno represivno ravnanje policistov ob študentskih demonstracijah v Beogradu. V skeču so nastopili Zdravko Duša, Zdenko (Koči) Kodrič in Bojan Škilan. Foto: Osebni arhiv Goranke Kreačič
Politični skeč Priznanje Gledališča Pupilije Ferkeverk v režiji Matjaža Kocbeka, pesnika iz Skupine 442 in člana omenjenega gledališča. Priznanje je bila izjemno nasilna uprizoritev, ki je gledalce šokirala. Kocbekov scenarij je bil aluzija na takratno represivno ravnanje policistov ob študentskih demonstracijah v Beogradu. V skeču so nastopili Zdravko Duša, Zdenko (Koči) Kodrič in Bojan Škilan. Foto: Osebni arhiv Goranke Kreačič
Bard Iucundus: Mojzes, barvna risba na papirju, format A4, 1970.
Bard Iucundus, študent slikarstva in pesnik Skupine 441 oz. 442. Foto: Osebni arhiv Goranke Kreačič

Literarni maraton na Filozofski fakulteti, ki se je zgodil v soboto, 7. novembra 1970, je bil organizacijsko "generalka" za zasedbo Filozofske fakultete pol leta pozneje. Takrat se seveda še ni vedelo, da se bo zgodila zasedba, saj sta jo sprožila dogodka, ki sta se zgodila v aprilu in maju leta 1971. To sta bili zaslišanji in sodna pregona proti in Milanu Jesihu.

Na literarnem maratonu je potekalo tudi veliko drugih dejavnosti, kulturnih, umetniških in političnih: likovna kolonija Kostje Gatnika, razstava študentke kiparstva Mirjam Zupančič, jam-session flavtista Toma Pirca, takrat glasbenega urednika na Radiu Študent, ki je nastopil z Milanom Deklevo in Tomažem Kraljem, in sicer ob haikujih z naslovom Mushi, mushi, ki jih je zapisal Dekleva. OHO-jevec Milenko Matanovič je igral na tolkalo tarabuka, Andrej Medved je predaval o množični kulturi, Veno Taufer je recitiral svoje pesmi. Na maratonu so peli protestne pesmi, Tomaž Pengov – Pigl je nastopil s svojimi interpretacijami pesmi Boba Dylana in Donovana. Izvajale so se meditacije, igranje starodavne kitajske miselne igre go, gorele so dišeče palčke.

Vse to je ustvarilo neverjetno in neponovljivo vzdušje, se spominja Goranka Kreačič. Zato ni čudno, da sta Bobi Cizej in Marjan Pungartnik, urednika Tribune, zapisala, da kdor je bil takrat na maratonu, ne more biti več isti oz. "After Woodstock, never the same".

Na maratonu pa so se odvijali tudi dogodki, ki so jih po vzoru iz tujine poimenovali "teach-in". To so bila predvsem politična zborovanja o problemu nezadostnega informiranja študentov oz. javnosti o procesu proti beograjskemu študentu Vladimirju Mijanoviću. V avli fakultete je potekal teach-in z naslovom Kaj se dogaja v Beogradu? Študentje so označili proces proti Mijanoviću kot političen in sklenili, da gre za sojenje proti političnim idejam, kar naj bi bilo nesprejemljivo v procesu demokratizacije družbe, spomine obuja Goranka Kreačič, ki je bila v letih, ko je bilo študentsko gibanje v Ljubljani najmočnejše, študentka Filozofske fakultete. Bila je vpeta v jedro dogajanja in hrani dragocene drobce tistega časa.

Ste bili tam? Pošljite nam svoje spomine!
Če tudi sami hranite kakšen spomin na tista prelomna leta – fotografijo, ploščo, spomin na proteste ali pa kak drug prelomen dogodek tistega časa –, delite ga z nami in sodelujte pri obujanju tistega pomembnega obdobja.

Pišite nam