8. januar 2018 ob 14:45 RTV SLO Sporočila za javnost

Leto 2018 – praznično leto RTV Slovenija

Radio Ljubljana je začel oddajati 1. septembra leta 1928
RTV Slovenija
Letošnje leto je za RTV Slovenija zelo posebno, saj javni zavod praznuje številne obletnice. Foto: SOJ RTV SLO/Enja Brelih
Radio Slovenija

Stavba Radia Slovenija danes. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Radio Slovenija

Stavba Radia Slovenija nekoč. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Marija Velkavrh in Vili Vodopivec

Napovedovalca prvega TV Dnevnika Marija Velkavrh in Vili Vodopivec. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Pavle Jakopič

Vremensko napoved je v prvem TV Dnevniku gledalkam in gledalcem posredoval Pavle Jakopič. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Prizma Optimizma

Zadnjih nekaj let javno radijsko oddajo Prizma optimizma pripravlja, vodi in ureja Milan Krapež. Foto: SOJ RTV SLO/Stane Sršen

Oddaja Opus

Avtorica oddaje Opus Darja Korez Korencan v pogovoru s slovitim Placidom Domingom Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv oddaje

Izštekanih 10

Oddaja Izštekani obeležuje 25. obletnico. Foto: SOJ RTV SLO/Alan Orlič

Edita Cetinski Malnar

Oddaja Prava ideja! avtorice Edite Cetinski Malnar se je skozi leta spreminjala glede na dogajanja v gospodarskem prostoru: ko je bilo živahno dogajanje na borzi, so podajali nasvete, kam vlagati svoj denar, veliko je bilo tudi nasvetov za uspešne podjetniške korake na različnih področjih, predvsem pri prodoru na tuje trge, v zadnjih letih pa tudi nasvetov za boljše izkoriščanje evropskih sredstev, ki so podjetjem na voljo na številnih razpisih. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Turbulenca

V letu, ko oddaja Turbulenca praznuje svojo prvo desetletko, bo na sporedu tudi 350. oddaja. Foto: SOJ RTV SLO/arhiv oddaje Turbulenca

Studio Kriškraš

Studio Kriškraš na široko odpira vrata najmlajšim gledalcem in na samosvoj način postaja njihovo varno »televizijsko igrišče«, prostor brezmejne otroške ustvarjalnosti in radovednosti. Foto: SOJ RTV SLO/Mankica Kranjec

Ribič Pepe

Skozi desetletje je oddaja Ribič Pepe pridobivala na prepoznavnosti, vsem sezonam pa je skupno ustvarjanje, petje in ples. Foto: SOJ RTV SLO/Arhiv RTV SLO

Letošnje leto je za RTV Slovenija zelo posebno, saj javni zavod praznuje številne obletnice: 90 let Radia Slovenija, 60 let TV Slovenija, 60 let radijskega programa v madžarskem jeziku, 60 let oddaje Ljudje in zemlja, 55 let 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, 50 let TV Dnevnika, 50 let televizije na Štajerskem, 40 let televizijskega programa v madžarskem jeziku, 35 let oddaje Tednik, 30 let oddaj Utrip in Osmi dan ter 25 let TV oddaje Opus in radijske glasbene oddaje Izštekani.

90 let radia …
Takratni Radio Ljubljana je začel redno delovati 1. septembra 1928, oddajal je na valovni dolžini 578 m z močjo 2,5 kW. 28. oktobra istega leta je bila v Ljubljani slovesnost ob deseti obletnici razpada Avstro-Ogrske in hkrati počastitev začetka rednega oddajanja Radia Ljubljana. 28. oktobra zato praznujemo tudi Dan RTV Slovenija. Prvi poskusi radijskega oddajanja sicer segajo v leto 1924, ko je oče slovenske radiofonije, profesor inž. Marij Osana, začel v Ljubljani poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je naredil sam. Leta 1925 pa se je zgodil nov pomemben korak, ko so radioamaterji iz Ljubljane prek svojega oddajnika prenašali program na Bled. Leto pozneje je inž. Marij Osana organiziral prenos koncerta iz Glasbene matice, zato je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo začel oddajati Radio Ljubljana.

… in 60 let televizije
Za uradni začetek slovenske televizije, »okna v svet«, kot so jo številni poimenovali, štejemo 11. oktober 1958, ko je stekel redni, po imenu še eksperimentalni program iz lastnega stacionarnega studia TV Ljubljana. V letih pred tem datumom je bilo nekaj občasnih poskusnih oddaj z improvizirano ali mobilno tehniko v začasno prirejenih prostorih. Osrednjo informativno oddajo TV Dnevnik je ob koncu petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja in tisočletja pripravljal Studio Beograd, deleži v skupnem programu so bili: Beograd 40, Zagreb 30 in Ljubljana 30 odstotkov.

60 let radijskega programa v madžarskem jeziku
29. november leta 1958 je bil prelomnica tudi za pripadnike madžarske narodnosti z začetkom oddajanja radijskega programa v madžarskem jeziku, ki se pripravlja in predvaja v okviru Pomurskega madžarskega radia. Tudi po 60 letih je njegova temeljna naloga informirati pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji v maternem jeziku, izpolnjuje pa tudi poslanstvo čezmejnega radia. Radio je bil sprva sestavni del Radia Murska Sobota. Prva napovedovalca sta bila Esti Rotdajč in Albert Abraham. Radio se je ves čas razvijal, leta 1983 so opremili studio v Lendavi, ki je omogočal nadaljnji razvoj z novo tehnično opremo. Pomurski madžarski radio deluje v okviru RTV Slovenija od leta 1996. Njegov program se je v preteklih 60 letih postopoma širil, od 15. marca 2017 oddaja svoj program 24 ur, program v živo pa poteka od 5.30 do 19.00 ure.

60 let oddaje Ljudje in zemlja
28. decembra 1958 je bila objavljena tudi prva kmetijska oddaja takratne TV Ljubljana, ki so si jo lahko ogledali gledalci nekdanje Jugoslavije. To je bilo teden dni za prvo kmetijsko oddajo na TV Zagreb, sledila je še kmetijska oddaja na TV Beograd, ki so jo začeli objavljati nekoliko kasneje. Kmetijske oddaje so bile vedno izobraževalno-svetovalne in informativne, vsebino pa so ustvarjalci prilagajali razmeram v kmetijstvu. Skozi desetletja se je zvrstilo veliko televizijskih ustvarjalcev, ki so ob sodelovanju s strokovnjaki in drugimi zunanjimi sodelavci pripomogli k razvoju temeljne gospodarske panoge, ki zagotavlja prehransko varnost in urejenost krajine. Danes je oddaja Ljudje in zemlja dolga 50 minut, na TV SLO 1 je na sporedu vsako nedeljo ob 12. uri. Tri oddaje mesečno pripravijo v mariborskem uredništvu, eno pa v Kopru. Povprečno si premiero oddaje ogleda okoli 100.000 gledalcev.

55 let 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars
Leta 1963 je začel redno oddajati 3. program Radia Slovenija – Program ARS, ki ima posebno mesto v nacionalni radijski programski ponudbi, saj poslušalcem ponuja vsebine s področja kulture, umetnosti, znanosti in izobraževanja ter religije. Pogosto ga imenujejo program za sladokusce, saj kar tri četrtine programskega časa nameni glasbi, predvsem resni – od klasike do najnovejših glasbenih izpovedi, poslušalci pa lahko na tem programu prisluhnejo tudi radijskim igram, literarnim oddajam, oddajam o kulturi ter strokovni in znanstveni esejistiki. Ars je edini kulturno-umetniški program v državi in je primerljiv zgolj s tovrstnimi programi ostalih članic Evropske radiotelevizijske zveze (EBU), s katero intenzivno sodeluje in si deli glasbene vsebine. Program Ars je od svoje ustanovitve do danes za zvočni arhiv Radia Slovenija posnel več kot 4.000 radijskih iger, na tisoče leposlovnih besedil za literarne oddaje in celoten opus slovenskih izvajalcev in skladateljev na področju klasične glasbe in jazza.

50 let TV Dnevnika
15. aprila 1968 je šel pod vodstvom urednika Marka Rožmana, redaktorja Tuga Klasinca, odgovornega urednika Vida Štempiharja in realizatorja Emila Rižnarja, s filmskega traku v eter prvi slovenski TV-dnevnik, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, napovedovalec Pavle Jakopič pa je gledalcem posredoval vremensko napoved. Nad ekipo je bdel Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana, ki ima zagotovo največ zaslug, da smo dobili prvi slovenski TV Dnevnik. Do danes so si lahko gledalci ogledali že prek 18.000 TV Dnevnikov.

50 let televizije na Štajerskem
Leta 1968 je bilo ustanovljeno dopisništvo v Mariboru z lastnim televizijskim studiem. Dopisništvo je bilo zadolženo za pokrivanje Štajerske, Koroške in Pomurja, kar je zametek bodočega regionalnega programa. Od tod tudi odločitev, da se tu takoj postavi TV-studio (druga dopisništva po Sloveniji, pa ne vsa, so studie dobila po letu 1993, že v samostojni Sloveniji).

40 let televizijskega programa v madžarskem jeziku
Visok jubilej, 40-letnico, obeležuje tudi televizijski program v madžarskem jeziku, prva oddaja je bila predvajana 25. oktobra 1978. Televizijske oddaje v madžarskem jeziku so sprva nastajale v okviru informativnega programa TV Slovenija, od leta 1992 pa jih pripravlja lendavski TV-studio. V okviru programa danes nastaja že osem različnih oddaj. Izmed teh je med najbolj znanimi prva, oddaja Mostovi – Hidak, v kateri so na ogled aktualni dogodki s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja.

Javna radijska oddaja Prizma optimizma potuje po Sloveniji že 40 let
Idejni oče oddaje Prizma optimizma, ki je bila prvič na sporedu marca 1978, je nekdanji urednik radijskega kulturno-zabavnega programa Vili Vodopivec. Prva sezona oddaje je nastajala v radijskem studiu v režiji Grege Tozona, vodil jo je Viktor Plemelj. Že prva oddaja, v kateri so nastopili Mila Kačičeva, Jože Zupan, Maks Furjan in Janez Hočevar – Rifle, je bila nagrajena na jugoslovanskem tekmovanju radijskih oddaj na Ohridu. Kmalu so jo ustvarjalci postavili na oder in kot javna radijska oddaja je že nekajkrat obkrožila Slovenijo in gostovala tudi prek meja. V štirih desetletjih so v oddajah nastopili najbolj imenitni slovenski dramski igralci, pevci in humoristi. Danes v oddaji nastopa Big Band RTV Slovenija z instrumentalnimi solisti in z vodilnimi slovenskimi vokalisti. Govorni del pa oblikujejo Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak in Aleksander Pozvek z liki iz znamenitega Radia Ga Ga. Oddajo so najdlje pripravljali in vodili Vili Vodopivec, Rado Časl, Lado Leskovar in Boris Kobal; že vrsto let jo zdaj pripravlja in vodi urednik Milan Krapež. V letu, ko Prizma optimizma praznuje 40. obletnico, bodo ustvarjalci obiskali štiri kraje po Sloveniji, poslušalci Prvega programa Radia Slovenija bodo lahko oddaji v neposrednem prenosu, ob 20. uri, prisluhnili 7. aprila, 2. junija, 6. oktobra in 1. decembra.

35 let Tednika
6. januarja 1983 pa je bila prvič na sporedu mozaična oddaja Tednik. Takratne zgodbe so spremljale gospodarsko, kulturno in politično dogajanje v nekdanji Jugoslaviji ter pozneje njen razpad. Danes so rdeča nit med gledalci priljubljenih tedniških zgodb težave običajnega človeka, s katerimi se srečuje vsak dan, gledalke in gledalce pa prodorna ekipa Tednika informira tudi o aktualnih družbenopolitičnih temah. Bogat arhiv oddaje skriva veliko osebnih zgodb in tematskih problematik, ki so jih v vseh teh letih odstrli gledalcem, ustvarjalci Tednika pa jim na tak način poiščejo epilog.

30 let Utripa
30-letnico obeležuje informativna TV oddaja Utrip. Zasnovali so jo leta 1988 kot redni izrazito avtorski tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, takrat še Jugoslaviji. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. Utrip je tudi danes izrazito avtorska oddaja s subjektivnim pogledom na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največ ustvarjalne svobode.

V torek, 9. januarja 2018, je bila na TV SLO 1 na sporedu oddaja Dosje: 30 let Utripa avtorice Andreje Lešnik. Oddaja je dostopna na tej povezavi.

30 let oddaje Osmi dan
Z oddajo Osmi dan je dobila TV Slovenija prvo sodobno tedensko 50-minutno magazinsko oddajo o kulturi v formatu, ki je sodoben tudi v današnjem času. To je bila tudi prva oddaja na TV Slovenija, ki je imela svoj gibljivi logo v zgornjem desnem kotu zaslona, kar smo takrat povzeli po vzoru tujih televizij.

25 let TV oddaje Opus …
Leta 1993 je bila prvič na sporedu monotematska oddaja Opus avtorice, urednice in voditeljice Darje Korez Korenčan. Edina redna mesečna oddaja o klasični glasbi na slovenskih televizijah je posvečena resni glasbi in operi. V njej si lahko gledalci ogledajo portrete uglednih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, prispevke in intervjuje z uglednimi tujimi umetniki in reportaže z glasbenih dogodkov doma ter najpomembnejših svetovnih festivalov in gostovanj naših orkestrov in zborov v tujini.

… in 25 let blagovne znamke Izštekani
Istega leta, natančneje 25. februarja 1993, pa je zaživela radijska glasbena oddaja Izštekani (sprva na Radiu Študent), ko je avtor in voditelj oddaje Jure Longyka gostil Sokole. Pet let pozneje je oddajo preselil na Val 202. Oddaja, ki je kombinacija glasbenih točk in pogovora s člani skupin, je organizacijsko, vsebinsko in tehnično zahtevna. Z leti se je razvila v eno izmed najbolj cenjenih oddaj tako med glasbeniki kot poslušalci. Zadnjih pet let ob zaključku leta ponuja izvrsten koncert v Kinu Šiška Izštekanih 10, nazadnje s skupino Siddharta in gosti.

10 let oddaje Prava ideja!
Oddaja Prava ideja! avtorice, urednice in voditeljice Edite Cetinski Malnar, je bila prvič na sporedu 27. maja 2008 in od takrat so si lahko gledalke in gledalci ogledali skoraj 400 podjetniških oddaj. Prva tovrstna oddaja v slovenskem medijskem prostoru je nastala kot odgovor na takratne številne afere s tajkuni, goljufije v podjetništvu, gospodarsko in finančno krizo ter črnogledost v smislu, da se v Sloveniji nič ne da. Uspešne podjetniške zgodbe, predstavljene v oddaji, namreč kažejo ravno obratno sliko. V Pravih idejah nastopajo lastniki podjetij, ki so s svojo idejo in inovativnostjo, z lastnim denarjem tvegali in uspeli na trgu zapolniti neko tržno nišo, osvojiti tuje trge, odpreti nova delovna mesta, hkrati pa so odgovorni tako do sebe kot svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, do družbe in okolja. Oddaja je skozi leta sledila aktualnim temam, pred štirimi leti so jo zagnani in predani ustvarjalci razširili z rubriko o mladih podjetjih na začetku poti, ki jim osrednji gost poda dober nasvet ali pa celo konkretno pomoč po oddaji, denimo s povezovanjem svojih poslovnih partnerjev v tujini. Prava ideja torej ni več le uspešna in večkrat nagrajena televizijska oddaja, ampak je postala povezovalni člen in navdih uspešnih ljudi ter zanimiva izobraževalna vsebina. Vključena je namreč v programe izobraževanja brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje RS in številnih srednjih ekonomskih šolah in gimnazijah ter na fakultetah.

10 let Turbulence
Oddaja Turbulenca, ki je bila prvič na sporedu jeseni leta 2008, skuša z nasveti in s pomočjo strokovnjakov reševati težave, spodbuja k razmišljanju in akciji. Hkrati nevsiljivo izobražuje in širi naše znanje in obzorje. Oddaja, ki jo vodi in ureja Milica Prešeren, se je v teh letih poglobljeno lotila različnih tem, kot so služba, družba, dom, družina, starši, otroci, različne generacije in izzivi, ki so s tem povezani. Posvetili so se medosebnim odnosom, vzgoji, izobraževanju, zdravju, naravi, ekologiji, športu, psihologiji, pravu, se podali v vrtinec različnih naravoslovnih in družboslovnih področij, osvetlili družbeno aktualne teme, svetle in temne plati življenja, zamolčane težave, navdihujoče strasti … Gostje, strokovnjaki z različnih področij, s svojimi nasveti dajo teoriji uporabno vrednost in pomagajo odgovoriti na številna vprašanja našega vsakdana. Oddajo ustvarja predana ekipa: scenaristke Ana Dular Radovan, Nina Cijan in Nuša Ekar, seveda pa oddaje ne bi bilo brez vseh nekdanjih in sedanjih nepogrešljivih sodelavcev, tudi režiserja Primoža Meška, ki je oddaji zvest že od začetka.

10 let otroških oddaj Studio Kriškraš in Ribič Pepe
Prvo jutranje druženje z razigranim krtkom Črtkom je bilo na sporedu 9. oktobra 2008. Takrat so kratke novice za otroke, pod imenom Križ kraž, povezovale program med sobotnimi jutranjimi oddajami. Že naslednjo sezono se mu je pridružil bober Bor, s četrto sezono pa se je Studio Kriškraš preoblikoval v samostojen Črtkov poročevalski klub. Črtku in Boru so se pridružili še krtica Črtica, veverica Šviga, ježek Juš, kolobarniki, zadnji dve sezoni pa tudi ulični glasbenik Lovro. V oddaji imajo najpomembnejše mesto otroške zgodbe. "Skozi 309 oddaj je Studio Kriškraš preživel kar nekaj preobrazb, ki so ga okrepile v ustvarjanju pozitivnega sistema vrednot, zavedajoč se vzgojne funkcije, ki jo nosi televizija in njenega vpliva na otrokov osebnostni razvoj. Prihodnost so otroci, ki si zaslužijo le najboljši televizijski program," pravi urednica oddaje Anka Bogataj.

Oddajo Ribič Pepe sta pred desetimi leti (oddaja je bila prvič na sporedu 18. oktobra 2008) zasnovala Igor Ribič in Jože Potrebuješ. Glas liku razigranega Kakaduduja posoja Lucija Ćirović, ki ga hkrati tudi animira. Skozi desetletje je oddaja pridobivala na prepoznavnosti, vsem sezonam pa so skupni ustvarjanje, petje in ples. Otroci so jo resnično vzeli za svojo, kar pomeni, da je nepogrešljiva stalnica Otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija. Njeno vodilo je - učiti se skozi zabavo. Prijazni lik Pepeta poskrbi za nova znanja, Kakadudu pa vidi stvari čisto po svoje, najpogosteje na humoren način, iz perspektive otrok.

Več o prazničnem letu si lahko ogledate tudi v spodnjem prispevku TV Dnevnika.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija

Zadnji prispevki