8. februar 2018 ob 08:34 MMC RTV SLO Zgodbe 90/60

90 let Radia Slovenija in 60 let Televizije Slovenija

Ob jubileju RTV Slovenija
Letošnje leto je za RTV Slovenija zelo posebno, saj javni zavod praznuje številne obletnice: 90 let Radia Slovenija, 60 let TV Slovenija, 60 let radijskega programa v madžarskem jeziku, 60 let oddaje Ljudje in zemlja, 55 let 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, 50 let TV Dnevnika, 50 let televizije na Štajerskem, 40 let televizijskega programa v madžarskem jeziku ... Foto: BoBo

Marij Osana – oče slovenske radiofonije. Posneto v njegovem laboratoriju na Elektro fakulteti leta 1930. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Radio Ljubljana

Radio Ljubljana leta 1928. Studio je bil na Bleiweisovi cesti, neposredno za Bavarskim dvorom. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia obložili z zavesami in preprogami, da bi lahko zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Foto: Arhiv RTV SLO

Ivan Pengov

Ivan Pengov, prvi napovedovalec na Radiu Ljubljana leta 1928. Fotografija je bila posneta leta 1929. Foto: Arhiv RTV SLO

Prve dni po osvoboditvi leta 194

Prve dni po osvoboditvi leta 1945 so ljudje takole družno poslušali vesti o dogajanju doma in po svetu, v središču so bile informacije o transportih, s katerimi so se naši ljudje vračali s prisilnega dela, iz internacije. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Štefka Vendramin je prva poklicna radijska napovedovalka na Radiu Ljubljana. V zgodovino slovenskega Radia se je trajno zapisala s stavkom, ki ga je izrekala 9. maja 1945: »TUKAJ RADIO SVOBODNA LJUBLJANA.« Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Marca leta 1960 so televizijski delavci z veliko truda in požrtvovalnosti opravili prvi televizijski prenos smučarskih skokov iz Planice. Ekipa TV Ljubljana je s tem prenosom doživela mednarodni uspeh. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Marija Velkavrh in Vili Vodopivec

Marija Velkavrh in Vili Vodopivec sta gledalce TV-dnevnika prvič pozdravila v slovenščini leta 1968. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Gradnja TV-centra leta 1973

Gradnja novega TV-centra leta 1973. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Založba kaset in plošč RTV-ja je bila ustanovljena leta 1970 kot sad spoznanja, da je treba obsežen glasbeni in govorni arhiv ponuditi javnosti tudi prek tretjega medija - nosilcev zvoka (kaset, trakov in gramofonskih plošč, nato CD–jev in DVD-jev). Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Teletekst leta 1985. Foto: Arhiv RS

Prvi začetki so bili sramežljivi in izključno predstavitvene narave, od takrat se je spletna stran rtvslo.si precej razvila, saj že dolgo ustvarja tudi lastne vsebine. Foto: BoBo

RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, je zavod z dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, Televizija Ljubljana pa trideset let pozneje, za uradni začetek televizije v Sloveniji velja 11. oktober 1958.

Za lažje razumevanje poglejmo daleč nazaj v mogočno zgodovino RTV-ja, na njeno prehojeno pot, pomembne mejnike razvoja, ki so trajno zaznamovali nacionalno radiotelevizijo. Profesor inž. Marij Osana (oče slovenske radiofonije) je že leta 1924 začel v Ljubljani poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je naredil sam. 8. marca 1925 pa se je zgodil nov pomemben korak, ko so radioamaterji iz Ljubljane prenašali prek svojega oddajnika program na Bled. 26. januarja 1926 je inž. Marij Osana organiziral prenos koncerta iz Glasbene matice, takrat pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo začel oddajati Radio Ljubljana. 1. septembra 1928 je tako začel Radio Ljubljana poskusno delovati, oddajal je na valovni dolžini 578 m, in to z močjo 2,5 kW, 28. oktobra istega leta pa se je začel redni radijski program Radia Ljubljana.

Ob jubilejnem letu RTV Slovenija smo pripravili tudi posebno podstran 9060.rtvslo.si, ki ponuja zanimiv vpogled v 'drobovje' javne radiotelevizijske hiše - tako nekoč kot danes.


Prvi programski delavci so se že na začetku delovanja Radia Ljubljana zavedali, da ima radio posebno poslanstvo in moč, da bo radijske poslušalce obveščal in izobraževal ter jih kultiviral. Tako kot sta se že na začetku s številnimi radijskimi sodelavci krepila radio in njihov program, je z velikimi koraki tekel tehnološki razvoj. Tako je bila leta 1939 sklenjena pogodba o razširitvi in okrepitvi Radia Ljubljana, novi oddajnik naj bi imel 20 KW, v Mariboru naj bi takrat zgradili novo relejno postajo, a je druga svetovna vojna vse to preprečila.

Vojna: uničen oddajnik, ilegalni radio Kričač
11. aprila 1941 je nemško letalstvo uničilo oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, Radio Ljubljana pa je istega leta prevzela italijanska radijska družba EIAR. 17. novembra 1941 je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna postaja Kričač, ki je pozivala ljudi k odporu proti okupatorju. Okupator kljub prizadevanjem radijske postaje Kričač nikoli ni odkril. 9. maja 1945, na dan osvoboditve Ljubljane, je začel oddajati Radio svobodna Ljubljana, istega dne je v Ljubljani začel delovati tudi oddajnik ROF.

Radio Ljubljana je bil po osvoboditvi izrazito entuziastično obarvan, prevladovale so žive oddaje, govori znanih osebnosti ter živi nastopi solistov in ansamblov, hkrati pa so se začeli tudi neposredni prenosi velikih političnih manifestacij. V prvem letu po osvoboditvi tudi še ni bilo trdne programske sheme in točno določenih časov oddajanja.

Radio Ljubljana je v tistem času oddajal samo na srednjem valu, povprečno po sedem do osem ur na dan, ob nedeljah in praznikih tudi več. Takšna improvizacija pa ni trajala dolgo in radijski program so že kmalu skrbno načrtovali, govorni del je posvečal posebno skrb poročilom – do leta 1952 so bila poročila na sporedu šestkrat na dan, tu so bile še številne stalne oddaje, denimo zunanjepolitični pregled, oddaja Domače aktualnosti, jezikovni tečaji, šolske, pionirske in cicibanske ure, pa radijske igre, reportažna oddaja Po naši lepi deželi in še bi lahko naštevali. V glasbenem programu so se vrstili prenosi oper, koncerti, glasbeni feljtoni.

Orkestri, ansambli
Že v prvem letu po osvoboditvi so nastali razni ansambli, na primer Komorni zbor Radia Ljubljana, radijski orkester in zabavni orkester, leta 1955 so ustanovili profesionalni radijski simfonični orkester. Zanimivo je, da je Radio Ljubljana začel oddajati svoj drugi program že leta 1951, leta 1963 pa še tretji program. Dejstvo je, da so se radijski programi v 50., 60., 70., 80. in 90. letih 20. stoletja zelo hitro razvijali, vsebinsko in oblikovno obogatili in dosegli visoko kakovostno raven. To se dogaja še zdaj, v 21. stoletju.

Trije osrednji slovenski programi, 1. program, 2. progam - Val 202 (ustanovili so ga leta 1972), 3. program ARS, se med seboj razlikujejo, skupaj pa predstavljajo celotno ponudbo, ki jo pripravlja Radio Slovenija s pomočjo prodornih novinarjev, napovedovalcev, voditeljev, programskih sodelavcev, tehničnih sodelavcev in drugega osebja. Programi se tako dopolnjujejo, saj je za vsakega od njih izdelana programska shema, ki opredeljuje poglavitne vsebinske in oblikovne značilnosti. Temeljno vodilo vseh radijskih programov določajo posebnosti medija: aktualnost, hitrost odzivanja, neposrednost, verodostojnost, pri kulturno-umetniških in glasbenih vsebinah pa tudi druge značilnosti.

Danes RTV Slovenija upravlja tri nacionalne in štiri regionalne postaje. Vse postaje, razen Pomursko-madžarskega radia, oddajajo tudi na medmrežju. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v slovenščini – 1. program Radia Slovenija, Val 202 (drugi program), ARS (tretji program). Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV-centrih, oddajajo pa v slovenščini ali v jezikih manjšin, dostopne pa so samo v regijah nastanka, Radio Koper/Capodistria (deluje od leta 1949), denimo, oddaja v slovenščini in italijanščini, Radio Maribor (deluje od 11. maja 1945) s sedežem v Mariboru oddaja v slovenščini, Pomursko-madžarski radio s sedežem v Lendavi oddaja v madžarskem jeziku, nekaj zadnjih let pa v okviru RTV Slovenija uspešno deluje tudi Radio Slovenija International s sedežem v Mariboru. Oddaja v nemškem in angleškem jeziku.

Leta 1958 "okno v svet" tudi iz Ljubljane
Novi impozantni medij televizija (številni so ga na začetku imenovali »okno v svet«) se je »zgodil« 11. oktobra 1958, ko je začela oddajati TV Ljubljana. Tedaj je stekel redni, po imenu še eksperimentalni program iz lastnega stacionarnega studia v Ljubljani. V letih pred tem datumom je bilo nekaj občasnih poskusnih oddaj z improvizirano ali mobilno tehniko v začasno prirejenih prostorih. Osrednjo informativno oddajo TV-dnevnik je ob koncu 50. in 60. letih 20. stoletja pripravljal Studio Beograd, deleži v skupnem programu pa so bili taki: Beograd 40 odstotkov, Zagreb 30 odstotkov in Ljubljana 30 odstotkov.

15. aprila 1968 pa je šel prvič v »TV-eter« slovenski TV-dnevnik, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec. Kot zanimivost naj navedem, da je prvi TV-studio na začetku delovanja TV Ljubljana meril skromnih 50 kvadratnih metrov.

Začetni eksperimentalni program je hitro uvajal nove programske zvrsti. Takoj v začetku delovanja Televizije je obsegal tedensko informativno oddajo TV-obzornik, že drugi programski dan je prinesel prvo zabavnoglasbeno oddajo, 22. novembra 1958 je bila na sporedu prva TV-drama, 21. januarja 1959 pa prvi prenos iz ljubljanske Opere.

Prvi prenosi iz Planice
Leta 1960 je TV Ljubljana prvič snemala za Evropsko radiofuzno zvezo (Evrovizijo), in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice in odlično opravila svojo nalogo ter bila deležna številnih pohval in občudovanj. Nove programske možnosti je v tistem času ponudila dozidava večjega studia (230 m2). S temi studijskimi zmogljivostmi je delala TV Ljubljana vse do leta 1975, ko je začel delati novi TV-center, prirejen samo za televizijo v barvah.

Uvajanje barvne televizije je potekalo že prej, sprva s filmi in uvoženimi programi, potem z domačo produkcijo. Od leta 1972 smo tako priljubljene TV-napovedovalke že lahko gledali v barvah (prva, ki smo jo videli v barvah, je bila Metka Centrih Vogelnik), TV-dnevnik v barvah iz novega TV-centra pa smo z voditelji, (pomembna novost) začeli spremljati marca 1978 na cvetno nedeljo – s prvim TV-voditeljem Juretom Pengovom, prvi urednik nove izdaje TV-dnevnika pa je bil Drago Pečko. Naj še dodamo, da smo staro izdajo TV-dnevnika v črno-beli tehniki od 15. aprila 1968 prenašali iz 5. nadstropja radijske hiše na Tavčarjevi vse do selitve, takrat v novi studio TV-centra, ko smo začeli spremljati TV-dnevnik v barvah s TV-voditelji.

Programi TV Ljubljana so se z leti močno krepili, sodobna tehnologija je programskim delavcem omogočala segati po novih še neosvojenih oblikah televizijskega komuniciranja in izražanja. Velik premik je TV Ljubljana dosegla v 70. in v 80. letih 20. stoletja zlasti pri športnih prenosih, v umetniških programih so televizijci utrli pot danes že utečenim koprodukcijam, razvijati so začeli mednarodno sodelovanje itd. Televizija Ljubljana oz. Slovenija si je že v preteklosti prizadevala ustvarjati odličen informativni, umetniški, dokumentarni, otroški in mladinski ter razvedrilni program. Da so televizijci ustvarili veliko odličnih oddaj nekoč in jih ustvarjajo tudi danes, pričajo številna domača in mednarodna priznanja ter nagrade.

Sledi tehničnemu razvoju
Ozrimo se še nekoliko v čas samoupravnega socializma – v čas, za katerega organigram razkrije, da smo v 70. in 80. letih 20. stoletja tudi na takratnem RTV-ju poznali TOZDE (temeljne organizacije združenega dela), denimo TOZD Radio Ljubljana, TOZD Radio Koper/Capodistria, TOZD Radio Maribor, TOZD Glasbena produkcija, TOZD Založba kaset in plošč, TOZD Televizija Ljubljana, TOZD TV studio Capodistria, TOZD Oddajniki in zveze, DSSS, vključno z vodstvom takratne RTV Ljubljana. Pomemben korak za RTV je bil preiimenovanje iz RTV Ljubljana v RTV Slovenija. Tako smo 24. 4. 1990 tudi uradno postali DO RTV Slovenija.

RTV Ljubljana oz. RTV Slovenija je v vseh teh letih (od leta 1928 pa do današnjih dni) pripisovala velik pomen kakovosti radijskih in pozneje tudi televizijskih programov, poleg tega pa je bila zanjo vedno pomembna tudi tehnična plat. Redno je spremljala tehnični razvoj s pomočjo izjemnih inženirjev in drugega tehničnega osebja tako v tehničnih službah Radia in Televizije kot tudi Oddajnikov in zvez.

Dejstvo je, da RTV Slovenija nikoli ni zaostajala za tehniko drugih televizij po Evropi in svetu. Za ponazoritev naj omenim nekaj letnic, zlasti po letu 1980. Že leta 1982 je RTV Slovenija postavila »južno« mikrovalovno traso Ljubljana–Krim–Trdinov vrh– Plešivica, leta 1984 je bila na vrsti sprememba frekvenc srednjevalovnih oddajnikov v skladu s svetovno konferenco o razdelitvi (Ženeva 1984). Leta 1986 je delovalo 23 srednjevalovnih oddajnikov, 69 UKV FM-oddajnikov in pretvornikov, 12 TV-oddajnikov in 314 pretvornikov, leta 1987 so prek UKV FM-oddajnikov začeli »pošiljati« oddaje RDS, pomembno pa je bilo tudi leto 1993, ko je (26. februarja) v Domžalah začel oddajati moderen srednjevalovni oddajnik z digitalnim procesiranjem signala.

Leta 1995 so strokovnjaki Oddajnikov in zvez intenzivno sodelovali pri mednarodnih pripravah za uvedbo DAB in DVB, leta 1997 je RTV Slovenija začela testno oddajati digitalni radii T-DAB na OC Krvavec s pokrivanjem Ljubljanske kotline in Gorenjske, začelo se je oddajanje programov RTV Slovenija v digitalni obliki prek satelita Hot Bird 3, končana je bila graditev sekundarne mreže (227 lokacij), leta 2001 se je začelo testno oddajanje digitalne televizije DVB -T na oddajnem centru Krim s pokrivanjem Ljubljane s širšo okolico, leta 2002 je RTV Slovenija začela graditi zemeljsko satelitsko postajo v Domžalah, pomemben mejnik RTV S je bil tudi leto 2006, ko je začela RTV Slovenija redno oddajati DVB-T in T-DAB v Sloveniji, že leta 2008 pa se je začelo poskusno oddajanje TV-programa slike visoke ločljivosti.

Veliki zgodovinski dan za RTV Slovenijo je bil 1. 12. 2010, ko so Oddajniki in zveze v zgodnjih jutranjih urah tega dne brez težav po sicer vnaprej skrbno pripravljenem načrtu izvedli izklop analognih signalov.

Tu je še en podatek, ki ga nikakor ne smemo prezreti. V desetdnevni vojni za slovensko neodvisnost leta 1991 je sovražnik načrtno poskušal uničiti večino glavnih oddajnih postojank. Ob letalskih napadih so bile poškodovane naprave na Krvavcu, Kumu, Nanosu, Boču, Pohorju in Domžalah. RTV Slovenija je imela škode za približno deset milijonov nemških mark.

V sklopu RTV Slovenija že dolga leta deluje tudi Glasbena produkcija s Simfoničnim orkestrom ter Big Bandom RTV Slovenija. Tu so še Založba kaset in plošč, ki je bila ustanovljena leta 1970, in druge programske enote. Sicer pa RTV vključuje dve nacionalni postaji in dve regionalni. Programi TV Slovenija 1, TV Slovenija 2 in TV Koper/Capodistria (oddajati so začeli leta 1971) so dostopni tudi na medmrežju. Nacionalne postaje so dostopne po vsej državi in imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na TV Slovenija 1, ki so v madžarskem jeziku. TV-gledalci danes tako spremljajo TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3 in TVS HD. Vsak regionalni RTV-center ima svojo postajo. Koprska postaja je dvojezična (slovenščina in italijanščina), mariborska pa samo v slovenščini. Madžarska manjšina ima določene oddaje v madžarščini na TV SLO 1.

Prihod teleteksta, spletnega portala
Še ena zanimivost – leta 1984 je na takratni RTV Ljubljana začel delovati teletekst, uspešno pa deluje še danes. Radio Ljubljana je leta 1989 začel oddajati signal RDS. Leta 2001 je bil ustanovljen Multimedijski center. Medijski portal objavlja sveže novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo. Omenimo še začetek oddajanje TV SLO 3, tako imenovanega parlamentarnega programa, ki je začel delovati leta 2008. RTV Slovenija tako uspešno lovi korak s časom, se posodablja, saj že nekaj časa uspešno digitalizira radijske in televizijske oddaje ter pisni arhiv radijskih oddaj.

Sicer pa poteka modernizacija - 20. septembra 2016 so na Oddajniku Nanos zagnali prvo digitalno radijsko omrežje v Sloveniji, in sicer s štirimi radijskimi programi. Omrežja DAB+ dosegajo 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev ter pokrivajo 89 odstotkov avtocest in hitrih cest. Gre za pomemben mejnik v RTV-zgodovini, saj zdaj Radio Slovenija lahko poslušamo digitalno.

RTV Slovenija je danes edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Njen sedež je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV-centra (v Mariboru in Kopru). Ima dopisnike v Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Rimu, Berlinu, Zagrebu, Beogradu, sosednjih regijah, Italiji ter na Madžarskem in v vseh slovenskih pokrajinah.

Zdravko Erjavec



...

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 15

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • realist65 8. februar 2018 ob 08:55
    Sprva je bilo namenjeno za razsvetljenstvo ljudi. Jezik,poročanje, kultura naroda itd. ( ni bilo mobitelov, telefonov v taki meri, kot sedaj ) . Sedaj pa večinoma "guljenje" ljudi z namenov čimveč kapitala.
    +11
    -1
  • jurica 8. februar 2018 ob 08:55
    Ha, 60 let #nostalgije.
    Spodaj bo link. Vaša nekoč bratska TV RT Srbija je ustanovila pet tematskih programov, vrteli bodo ponovitve svojih oddaj iz bogatega arhiva! Razmislite o tem!
    SLO Zabava, SHOW
    SLO Nadaljevanka
    SLO Živ-žav, ponovitev Periskopa!!
    SLO GLASBA

    http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:709663-TV-biseri-sacuvani-od-zaborava
    0
    -2
  • nvk 8. februar 2018 ob 09:05
    Žalostno kaj je RTV danes, ampak žal to velja za marsikaj drugega pri nas.
    +8
    -1
  • Murpek 8. februar 2018 ob 09:13
    Čestitam, ampak po praznovanju pride streznitev. Namreč moram izraziti kritiko, da nacionalna TV v segmentu novic o dogajanju v svetu zelo pogosto le prevaja članke iz enega samega vira kot je BBC. Ni mi jasno kako vam lahko novinarska etika, ki narekuje stremenje k objektivnemu poročanju to dopušča. Razumem sicer, da ni denarja, da bi v vsaki afriški državi imeli svojega novinarja, ampak lahko bi vsaj malo raziskovali in preverjali novice še pri katerih drugih virih. A ni to vendar bistvo novinarstva?
    +7
    -1
  • Meteorit 8. februar 2018 ob 09:25
    V tej hiši se prepletata udinjanje politiki in hlapčevstvo kapitala. Včasih je bila RTV institucija ki je bila nad tzv. rumenimi mediji, zdaj pa je tako rumena, da je že zlatenična...namesto da bi oblikovali javno mnenje ter dvigovali ozaveščenost, ste postali hlapci in prepisovalci/prevajalci zahodnih medijev, ki so v rokah vemo koga. Upal sem da bodo vsaj novinarji, ki dobijo plačo četudi povejo resnico, to tudi storili. Ker pač mezda ni odvisna od reklam. Očitno ne.
    +8
    -1
  • N001 8. februar 2018 ob 09:28
    Čestitke rtv-ju, predvsem pa valu 202. Samo tiste reklame, ki se vrtijo ure in ure na tv ne sodijo na nacijonalko, tisto je čisto poneumljanje ljudi.
    +4
    0
  • Miham 8. februar 2018 ob 09:35
    Lepo bi bilo, ce bi leta 2018 uvedli demokraticno placevanje prispevka,
    kdor hoce uporabljati RTVSLO ta placa, ce pa ne, pa ne...

    ne pa prisila!!!
    +1
    -2
  • Debely 8. februar 2018 ob 09:50
    Naloga nacionalnega radia in televizije, ki ju plačujemo, je tudi izobraževanje ljudi, oboji pa ste s te poti že zdavnaj popolnoma zašli.
    +5
    -1
  • luckyss 8. februar 2018 ob 09:54
    Seveda z nezakonitim brisanjem mojega komentarja kažete svoj pravi obraz...

    luckyss 8. februar 2018 ob 09:24 Čestitam...
    Naj nekdo od vaših še izračuna koliko sredstev ste prejeli v času obstoja...
    Ni treba natančno, le v milijardah evrov....
    +9
    -1
  • BepaJoseph 8. februar 2018 ob 10:00
    Vaš TV program je odraz vašega dela.
    +4
    0

Zadnji prispevki