PETEK10. FEBRUAR
več
Gostja v oddaji Oder bo Svetlana Slapšak, doktorica znanosti s področja antičnih študij. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Oddelku za antične študije Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je predavala na temo balkanskih žensk, na ljubljanski Fakulteti za podiplomski humanistični študij je koordinatorica študijskih programov antropologije antičnih svetov in antropologije spolov. Svetlana Slapšak je objavila več kot 40 knjig, več kot 8000 člankov in uredila več kot 20 zbornikov. Za oddajo Oder se je s Svetlano Slapšak ob izidu njene knjige Mikrá theatriká v knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega pogovarjala Staša Grahek.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini ...
V galeriji portretov slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je tokrat naša gostja višja kustodinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota Jelka Pšajd. Raziskuje pretekle načine prazničnega in vsakdanjega življenja v Pomurju; posebej se posveča duhovni dediščini, zbira pripovedke, vraže in šege in zapisuje življenjske zgodbe Prekmurcev , Porabcev in Štajercev ...
več
Komorni cikel Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor sta odprla mednarodno priznana glasbenika: flavtist, skladatelj in dirigent Robert Aitken iz Kanade in harfistka Coline-Marie Orliac iz Francije. Predstavila sta pester izbor glasbe za flavto in harfo od začetka 19. stoletja do danes. V prvi oddaji prisluhnite Koncertantni sonati za harfo in flavto v Es-duru Louisa Spohra, Fantaziji Casilda Franza Dopplerja in Antonia Zamare, Baladi za flavto in harfo Henka Badingsa. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, prisluhnite pogovoru z Robertom Aitknom, o njegovem glasbenem delu in ustvarjanju.
Le še ta konec tedna bo v Narodnem muzeju v Ljubljani odprta razstava evropske manieristične grafike z naslovom Lirično-bizarno-dvoumno z nizom umetnin zrelega 16. in zgodnjega 17.stoletja. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Likovni odmevi, v kateri vam bomo razstavo predstavili v pogovoru z vodjo projekta Blaženko First , ki jo je povabila Maja Žel-Nolda.
Oddajo Jazz ars bomo namenili pihalcu Franku Wessu, ki je v začetku letošnjega leta dopolnil častitljivih devetdeset let. Wess se je pri igranju tenor saksofona najbolj zgledoval pri Colemanu Hawkinsu, na alt saksofonu je bližji Lesterju Youngu, najizvirnejši slog pa je razvil na flavti.
Oddajo je pripravil Marko Kumer.
Več >>>
 SOBOTA11. FEBRUAR
več
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in bogat literarni opus "ustvarja v svojem literarnem opusu večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja povezuje v neločljivo celoto, pri čemer se z umetniško govorico upira nasilju ideologij in teptanju človečnosti in priklicuje izvorno skrivnost življenja." Tako piše v utemeljitvi nagrade – kako sam gleda na svojo literarno ustvarjanje, pa boste zvedeli v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Casamansa je področje Senegala južno od Gambije. Večinsko prebivalstvo v Casamansi so ljudstvo Jola, ki pa v celotnem Senegalu predstavljajo le 4 odstotke prebivalstva, zato se čutijo zapostavljene. Posledica vsega naštetega so stalni nemiri, spori ali pa kar državljanska vojna v malem, ki se z večjimi ali manjšimi premirji vleče že od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja. V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo posvetili glasbi domačinov, ki svoje izročilo ohranjajo in negujejo v vseh pogojih, tudi v begunskih naseljih in tujini, če ne gre drugače …
Oddajo ureja Tomaž Rauch.
V Berlinu se je začel 62. filmski festival, na katerem se letos za zlatega medveda poteguje 18 filmov. V festivalski sekciji Fokus pa bo svoj prvenec pokazal mlad slovenski režiser Olmo Omerzu. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem diplomskem filmu Mlada noč, študiju v Pragi in pričakovanjih pred ponedeljkovo premiero v Berlinu. Z domačega sporeda pa bomo ocenili filme Nevarna metoda, Zaobljuba ljubezni in Nanga Parbat.
Med besedili, ki so bila odkupljena na lanskem natečaju Radia Slovenija za kratko zgodbo, je tudi razpoloženjsko besedilo Franja Frančiča Stara hiša v Istri. Vključuje se v ves Frančičev opus razčiščevanja in obračunavanja s preteklostjo in predvsem z odnosi. Odlomek smo že objavili v oddaji Literarni nokturno, v celoti pa ga bo zdaj mogoče slišati v oddaji Izbrana proza.
Oddaje na Prvem programu Radia Slovenija:
| KRATKA RADIJSKA IGRA - Ephraim Kishon – Pavle Jakopič: HELSINGFORSKA ULICA 5 |
| 22:40 | To je satirična igra, ki je nastala po humoreski popularnega izraelskega satirika Ephraima Kishona -- v prevodu in radijski priredbi Pavleta Jakopiča. Tema Kishonove humoreske je problem z zapletenimi imeni. Radijsko izvedbo so pripravili dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Miro Marinšek, glasbena oblikovalka Cvetka Bevc in režiserka Elza Rituper. Igrajo Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Dragica Potočnjak in Jernej Kuntner.
Več >>>
NEDELJA12. FEBRUAR
Prenos evangeličanskega bogoslužja bo iz Križevcev.
V tokratni oddaji Musica noster amor bomo poslušali koncert komornega orkestra iz Lausanne, ki mu dirigira Christian Zacharias. Solistka v delu Poletne noči op. 7 Hectorja Berlioza bo kontraaltistka Nathalie Stutzmann, na sporedu pa bodo še Metamorfoze za 23 solističnih godal Richarda Straussa in suita Peleas in Melisanda op. 80 Gabriela Fauréja.
Gledališka umetnost v veliki meri izhaja iz starodavnih obredij, kjer so se prepletala človekova bivanjska vprašanja. V postmodernem obdobju pa se zdi, da človeka področje presežnega in duhovnega ne zanima več. Zaradi tega naj bi posledično tudi umetnost izgubila svojo ost komunikacije. Sodobna (gledališka) umetnost naj bi se, po mnenju nekaterih, zato ukvarjala le še sama s sabo. Gosta oddaje Sedmi dan bosta gledališka igralca: dobitnica Borštnikovega prstana Milada Kalezič in Gregor Čušin.
Nocojšnji glasbeni portret bomo namenili zgodnjemu jazzovskemu ustvarjalnemu obdobju skladatelja, aranžerja, dirigenta, pianista in trobentača Mojmirja Sepeta. Sepe je kot ustvarjalec in poustvarjalec slovenskemu jazzu in kasneje šansonu in popevki vtisnil svoj neizbrisen pečat. Z izjemnim darom in občutkom za oblikovanje spevnih melodij in bogatih harmonij v prefinjenem sozvočju z besedilom je ustvaril večno zelene bisere slovenske glasbene ustvarjalnosti. Njegovo glasbo odlikuje inventivna melodika, ki skriva v sebi tako elemente poetičnosti kot vedrine in humornosti ter bogata in izpovedno ustrezna harmonizacija. Z gospodom Sepetom se bo pogovarjal Marko Kumer, redakcija Hugo Šekoranja.
Oddaje na Prvem programu Radia Slovenija:
| RADIJSKA IGRA ZA OTROKE - Bogomir Magajna – Jože Zupan: BRKONJA ČELJUSTNIK |
| 08:05 | To nekoč zelo znano mladinsko povest o gozdnem možu, s katerim se ljudje grdo pošalijo, so na Radiu Ljubljana posneli davnega leta 1952 - posnetek je torej star točno šestdeset let. Naj vam zaupamo: to je najstarejši posnetek kakršnekoli radijske igre sploh, kar jih Slovenci imamo. Slišali boste legende slovenskih igralcev, kakor Maksa Furjana in Aleksandra Valiča, pa tudi požrtvovalne člane Radijske igralske skupine. Glasbo je napisal Bojan Adamič, še ena legenda, režiral je Mirč Kragelj, eden naših prvih radijskih režiserjev.
| LITERARNI NOKTURNO - Nazik Almalajka: Kača |
| 23:05 | V Literarnem nokturnu vas vabimo k poslušanju daljše pesmi z naslovom Kača. Napisala jo je iraška pesnica Nazik Almalajka, ki se je rodila leta 1923 v Bagdadu, v premožni družini z bogato literarno tradicijo. Je prva arabska pesnica, ki je razbila tradicionalno obliko kaside in uporabila prosti verz. Njene pesmi še vedno navdihujejo ustvarjalce v vsem arabskem svetu. Zadnja leta svojega življenja je Nazik Almalajka, tudi profesorica literature, preživela v Egiptu, kjer je leta 2007 tudi umrla.
Pesem sta iz arabščine prevedla Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, prebrala pa Marinka Štern. Oddajo smo posneli leta 2004.
Več >>>
|
