Svetniki v Dravogradu pravijo, da nimajo nič proti namestitvi azilantov, a da želijo biti obveščeni. Foto: BoBo
Svetniki v Dravogradu pravijo, da nimajo nič proti namestitvi azilantov, a da želijo biti obveščeni. Foto: BoBo

Opozicijske svetnike razburja predvsem pomanjkanje informacij. Iz nekaterih medijev so izvedeli, da ministrstvo za javno upravo za potrebe prebežnikov opremlja 18 državnih stanovanj v 10 slovenskih krajih - med njimi tudi dvo- in trosobno stanovanje v Dravogradu.

To med ljudmi sproža vrsto vprašanj: kdo naj bi se vselil v ta stanovanja, kdaj, kakšne pravice ali ugodnosti bodo imeli in koliko bo to stalo krajevno skupnost. Sprašujejo se, kje bodo tujci dobili zaposlitev, ki jih na Koroškem primanjkuje, in kako bo poskrbljeno za varnost.

"Mi nismo proti naseljevanju azilantov. Daleč od tega, ti ljudje potrebujejo pomoč. Prav je, da pridejo, ampak ljudje v lokalni skupnosti morajo biti obveščeni," svetniki navajajo v javnem pismu.

MNZ pravi, da v ti stanovanji azilantov za zdaj ne bodo naselili
Na ministrstvu pojasnjujejo, da ne gre za vzpostavljanje posebnih domov za tujce, zato lokalnih skupnosti niso obveščali. Po vsej Sloveniji so namreč za potrebe prebežnikov določili 91 stanovanj. 45 jih je v zasebni, 46 pa v državni lasti. Vanja se lahko naselijo ljudje, ki so že pridobili status mednarodne zaščite oz. so izkazali, da jim ob vrnitvi v domovino grozi smrt, preganjanje ali nečloveško ravnanje. Tak status je lani pridobilo 148 tujcev.

Ti ljudje imajo popolnoma enake pravice kot slovenski državljani, razen volilne pravice. Lahko se torej naselijo v katero koli stanovanje in tudi za bivanje v državnih stanovanjih bodo plačevali tržno najemnino. Na ministrstvu prebivanje tujcev na zasebnih naslovih spodbujajo, saj ocenjujejo, da se lahko tako hitreje vključijo v slovensko družbo. Dodajajo pa še, da v ti dve stanovanji v Dravogradu trenutno ne načrtujejo vselitve beguncev.