Angela Merkel bi prihod prebežnikov iz afriških držav čez Sredozemsko morje ustavila tako, da bi uredila njihove razmere v Egiptu in Tuniziji na način, kot jih je EU uredil s Turčijo, ko je bil marca letos podpisan sporazum za zajezitev prihoda prebežnikov v zameno za finančno pomoč in obljubo vizumske liberalizacije Turčiji.

Prva pomoč najbolj ogroženim beguncem v Turčiji
Medtem je evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides v Ankari uradno zagnal največji humanitarni program EU-ja za pomoč najbolj ranljivim beguncem v Turčiji.

348 milijonov evrov vreden program Nujna socialna varnostna mreža (The Emergency Social Safety Net - ESSN) bodo financirale države članice EU-ja, namenjen pa bo milijonu najbolj ranljivih sirskih beguncev v Turčiji od skupno treh milijonov. Več kot 90 odstotkov beguncev v Turčiji živi zunaj begunskih centrov.

Posebnost programa ESSN je, da bodo begunci v Turčiji prejemali mesečna denarna nakazila na elektronske kartice, s katerimi bodo lahko plačevali najpotrebnejše dobrine, na primer hrano, bivanje ali izobraževanje.

Napovedanih 348 milijonov evrov je del skupne pomoči v višini treh milijard evrov, ki naj bi jih EU letos in naslednje leto namenil za begunce in gostiteljske skupnosti v Turčiji.

Sistem kvot je "politično končan"
Ideja, da bi si držav članice EU-ja razdelile prosilce azil po sistemu kvot, pa je po mnenju slovaškega premierja Roberta Fica "politično končan". Poleg Madžarske je Slovaška ena od držav, ki najbolj nasprotuje t. i. sistemu kvot.