Thomas de Maiziere pravi, da je avstrijski pristop napačen. Foto: EPA
Thomas de Maiziere pravi, da je avstrijski pristop napačen. Foto: EPA

Kot iz Berlina za Radio Slovenija poroča Polona Fijavž, je nemški notranji minister Thomas de Maiziere dejal, da Avstrija lahko odloča o tem, koliko oseb lahko pri njih zaprosi za azil, ne pa tudi o tem, koliko jih bo poslala naprej proti Nemčiji.

Maiziere je ob tem povedal, da se je Dunaj tega lotil povsem napačno. S tem, ko je Avstrija uvedla omejitev sprejemov in prehodov za prebežnike, je Nemčija izgubila zaveznico znotraj Evropske unije. "O tem, koliko prosilcev za azil bo ostalo v Avstriji, to je popolnoma njihova odločitev, ampak da rečejo, da jih lahko gre 3.200 naprej v Nemčijo, to je pa napačen signal. Število je občutno previsoko, tega ne bomo sprejeli, prepričan sem, da bomo v četrtek, na srečanju notranjih ministrov govorili o tem," meni nemški minister.

Po mnenju de Maiziera je še dva tedna časa, da se sprejme skupni evropski dogovor o reševanju begunske krize. Kaj bi se zgodilo, če tega ne bo, ni želel ugibati. Je pa nemška fundacija Bartelsman objavila študijo, po kateri bi vnovični nadzor na mejah znotraj schengenskega območja države Evropske unije v desetih letih stal 470 milijard evrov. Vnovične mejne kontrole bi namreč podaljšale transport dobrin, to bi povečalo stroške zaradi skladiščenja in zaposlenih, že tako šibka gospodarska rast v Uniji pa bi bila še bolj pod pritiskom, ugotavlja študija.

Danska podaljšala mejni nadzor
Danska je sporočila, da bo začasni nadzor na meji z Nemčijo podaljšala do 4. marca. Köbenhavn je 4. januarja zaradi navala prebežnikov začel izvajati kontrole na 15 mejnih prehodih z Nemčijo, potem ko je sistematičen nadzor na meji z Dansko uvedla Švedska. Kot je povedala danska ministrica za imigracijo in integracijo Inger Stojberg, je vlada v Köbenhavnu kontrole na meji ocenila kot nujne za zagotovitev reda in varnosti na Danskem.

Poudarila je tudi, da pritisk na zunanje meje EU-ja ostaja povečan, mejni nadzor ohranja tudi Švedska. Danska je nadzor prvič podaljšala že 2. februarja. Stojbergova je ob tem v pismu Evropski komisiji navedla, da je bilo med 4. januarjem in 17. februarjem kontrolam podvrženih okoli 193.000 ljudi, 716 ljudem so vstop v državo odrekli, 104 pa obtožili zaradi suma tihotapljenja ljudi. Poleg Danske in Švedske trenutno začasni nadzor na schengenskih notranjih mejah izvajajo še Norveška, Nemčija, Avstrija in Francija.