Avstrija se je odločila za izredno azilno uredbo, ki že dviga prah. Foto: Reuters
Avstrija se je odločila za izredno azilno uredbo, ki že dviga prah. Foto: Reuters
Avstrija je lani sprejela rekordnih 90.000 prošenj za azil. Foto: Reuters
Avstrijci imajo že zdaj na mejah poostren nadzor. Foto: Reuters
Unicef medtem opozarja na rekordno število razseljenih begunskih otrok. Foto: Reuters
Begunska kriza bi lahko odločila avstrijske predsedniške volitve 2. oktobra. Foto: Reuters
Sirski begunec na balkanski poti v Beogradu. Foto: Reuters

Z izredno azilno uredbo se je vlada pripravila na morebiten nov pritisk beguncev na avstrijsko mejo. Da obstaja nevarnost novega navala na avstrijsko mejo, potrjujejo tudi mednarodna poročila. V Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo milijon ljudi, v sosedah Sirije je skoraj pet milijonov sirskih beguncev, v Afganistanu pa obstaja potencialnih 1,5 milijona prebežnikov.

Avstrija bi si lahko, ko bo uredba začela veljati, nakopala pravne ukrepe, tudi na ravni EU-ja. Že danes jo je kritiziral Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR), saj naj bi uredba "predstavljala prelom tabuja in umik od zaščite beguncev". Pri UNHCR-ju se ob tem bojijo tudi, da bi zgledu Avstrije lahko sledile druge evropske države. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je že večkrat poudaril, da bi postavitev kvote za sprejem prosilcev za azil predstavljala kršitev evropskega pravnega reda.

Sicer pa tudi v veliki koaliciji socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) na Dunaju ni soglasja o tem, kdaj naj se ta uredba uveljavi - ko bo dosežena za letos določena zgornja meja 37.500 azilnih postopkov, o kateri so v Avstriji dogovor dosegli že pred časom, ali pred tem. Medtem ko socialdemokratski kancler Christian Kern in konservativni podkancler Reinhold Mitterlehner (ÖVP) pravita, da uredbe ne bo pred doseženimi 37.500 azilnimi postopki, notranji minister Wolfgang Sobotka (ÖVP) meni, da bi se morala uredba začeti izvajati čim prej. "Gasilski avtomobil kupovati, ko že gori, nima prav veliko smisla," je bil slikovit Sobotka.


Prvi sirski civilisti iz Turčije nazaj v Sirijo
Skupina 292 Sircev se je danes odpravila domov v sirsko mesto Džarablus. Gre za prvo uradno skupino civilistov od začetka posredovanja na severu Sirije, ki se je iz Turčije vrnila domov. Džarablus, ki ga zaseda Islamska država, je bilo prvo mesto, ki ga je v ofenzivi 24. avgusta zasedla turška vojska s sirskimi uporniškimi zavezniki. Turčija, ki gosti tri milijone sirskih beguncev, je dejala, da si želi zagotoviti civilistom varen prehod za vrnitev v Sirijo. "Formalna vračanja so se začela danes. To je prvič od začetka operacije," so sporočili iz urada guvernerja v provinci Gaziantep.


Prosilci za azil kot grožnja javnemu redu?

Osnutek uredbe našteva razloge, zaradi katerih je treba zajeziti vstop novih prišlekov v Avstrijo, pri čemer vlada na prvem mestu izpostavlja grožnjo ohranjanju javnega reda in zagotavljanju varnosti v državi. "Izjemno visok dotok prosilcev za azil predstavlja ogromen izziv za celotne varnostne razmere," piše v osnutku, ki to grožnjo pojasnjuje na več ravneh, tudi na primeru kriminala. Ob tem našteva statistične podatke, med drugim da je lani občutno naraslo število kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili prosilci za azil. Pri tem ne gre le za kraje ali delikte zaradi mamil, "temveč tudi za posilstva in umor", izpostavlja osnutek in hkrati omenja porast radikalizacije med zaporniki.

Dodaja tudi, da veliko število prosilcev za azil oblastem povzroča ogromne težave, saj med drugim ni več mogoče zagotavljati kakovosti azilnega postopka. Število odprtih azilnih postopkov se je od 31.338 na začetku leta 2015 čez letošnje leto več kot podvojilo. Osnutek izpostavlja tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet ob velikem dotoku prosilcev za azil, zaradi česar bi jih bilo treba naseljevati v velike objekte, ki pa so se izkazali za prostor z velikim potencialom izbruha konfliktov in napetosti.

Eden izmed razlogov tudi trg delovne sile
Kot pomemben razlog za ustavitev dotoka prišlekov osnutek navaja tudi trg delovne sile, ki je zaradi odprtja za državljane iz novih članic EU-ja že tako obremenjen. Izpostavlja tudi obremenitev zdravstvenega sektorja, preobremenjen bi bil lahko tudi šolski sistem. Navsezadnje osnutek navaja tudi "izjemno veliko obremenitev" proračuna. Po ocenah naj bi letos stroški za področje azila znašali dve milijardi evrov.

Avstrija je lani sprejela rekordnih 90.000 prošenj za azil, begunska kriza pa bo verjetno precej vplivala tudi na izid ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev, v katerem se bosta 2. oktobra pomerila svobodnjak Norbert Hofer in neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander van der Bellen.

Dunaj grozi s tožbo Madžarom
Medtem begunski tok še vedno povzroča trenja med Avstrijo in Madžarsko. Sobotka je namreč Madžarski zagrozil s tožbo na sodišču EU-ja zaradi nespoštovanja dublinske uredbe in nesprejemanja prosilcev za azil, ki so v EU vstopili na Madžarskem. "Če države ali državne skupnosti nenehno kršijo pravo, morajo potem računati tudi na pravne posledice," je dejal Sobotka. Po dublinski uredbi je za obravnavo prošenj za azil pristojna tista članica EU-ja, ki je vstopna država tega prosilca. Madžarska pa zavrača, da bi sprejela nazaj prosilce iz Avstrije, ker da so v EU vstopili prek Grčije.

Vendar pa po odločitvi sodišča EU-ja vračanje prosilcev za azil v Grčijo po dublinski uredbi ni mogoče, ker da razmere v tej državi za to za zdaj niso primerne. Ta odločitev velja še do januarja 2017, potem pa naj bi jo na željo Avstrije, Madžarske in Nemčije spremenili. Evropska komisija naj bi torej Grčijo že kmalu uvrstila nazaj v "dublinsko družino", begunce pa naj bi bila sposobna ustrezno obravnavati že do konca leta.

V Grčiji sicer tovrstnim načrtom nasprotujejo. "Če pride 850.000 beguncev, potem vse skupaj nima nobenega smisla," je dejal grški minister za migracije Ioanis Muzalas. Vendar pa tega v avstrijskem notranjem ministrstvu ne sprejemajo - Grčija bi morala spoštovati dublinsko uredbo, "ker je dobila tudi široko podporo iz EU-ja za preskrbo beguncev". Pri Evropski komisiji izjav Sobotke niso želeli komentirati, pojasnili so le, da so glede izvajanja dublinske uredbe in vračanja prosilcev za azil v stiku z madžarskimi oblastmi.