Minister je tudi izrazil zaskrbljenost, ker so dve tretjini napadov izvedli krajevni prebivalci, ki do takrat niso imeli kriminalne preteklosti.

Tudi pravosodni minister Heiko Maas je izrazil zaskrbljenost zaradi porasta napadov na begunska zatočišča v Nemčiji. "To je sramota za Nemčijo. Vsak napad na begunsko zatočišče je tudi napad na naše temeljne vrednote," je dejal in napovedal najstrožje ukrepanje proti napadalcem.

Bavarska zagrozila Berlinu
Bavarska je predtem zagrozila, da bo nemško zvezno vlado spravila pred sodišče, če takoj ne omeji števila prebežnikov, ki prihajajo v državo. "Strinjali smo se glede ene stvari. Če zvezna vlada ne začne sprejemati učinkovitih ukrepov za omejitev vala iskalcev azila, bo Bavarska izkoristila pravico in šla na ustavno sodišče," je po zasedanju deželnega kabineta dejal notranji minister te zvezne dežele Joachim Herrmann.

Bavarski voditelji sicer niso zagrozili, da bodo zaprli mejo z Avstrijo, je pa Herrmann dodal: "Če se ne bodo v najkrajšem času začeli znova spoštovati evropski standardi, kot so zapisani v dublinski uredbi in schengenski pogodbi, bo morala nemška vlada sprejeti odločitev in na meji zavrniti prebežnike."

V Nemčijo je od začetka septembra prišlo več kot 200.000 prebežnikov, velika večina je v državo vstopila prek avstrijsko-nemške meje. Herrmann je dejal, da je šlo za "ogromen, nenadzorovan pritok ljudi", ki je "deželo spravil na rob zmogljivosti".

Razkol CDU-CSU
Zanimivo je, da bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer, ki sicer kot vodja Krščansko-socialne unije (SCU) velja za koalicijskega partnerja kanclerke Angele Merkel in njene stranke Krščansko-demokratske unije (CDU), z Merklovo ne deli pogleda na reševanje begunske krize.

Merklova je v sredo znova zatrdila, da ne bo postavila zgornje omejitve števila prebežnikov, ki jih bo sprejela Nemčija. "Težava je v tem, da ne moremo zapreti mej. Če bi to storili, bi potrebovali 3.000 kilometrov dolgo ograjo, a na Madžarskem smo videli, kaj se zgodi, ko država postavi ograjo. Ljudje najdejo drugo pot," je dejala v pogovoru za televizijo ARD.

Desničarji zahtevajo kazenski pregon Merklove
Oglasila se je tudi desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je sporočila, da bo zahtevala kazenski pregon kanclerke Angele Merkel, in sicer zaradi tihotapljenja ljudi, česar naj bi bila kriva zaradi odprtja meja za prebežnike pred mesecem dni.

Stranka, ki je bila sprva uperjena proti reševanju evrskih držav v krizi, po notranji preobrazbi pa je zdaj osredotočena na nasprotovanje prebežnikom, je v Berlinu napovedala, da namerava na policiji vložiti formalno kazensko ovadbo. "Merklova je delovala kot tihotapka ljudi," je dejal podpredsednik AfD-ja Alexander Gauland.

AfD ni zastopan v bundestagu, a njegovi člani sedijo v parlamentih več zveznih dežel. Glede na javnomnenjske raziskave uživa več kot šestodstotno podporo volivcev.

Merklovi podpora pada
Nemčija letos pričakuje prihod okoli 800.000 beguncev, vse več pa je negodovanja nad politiko kanclerke Angele Merkel, da so vrata Nemčije za begunce odprta. Tudi zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da podpora javnosti tej politiki upada.

Še dva tedna nazaj je 57 odstotkov Nemcev menilo, da bo Nemčija lahko prenesla veliko število prihajajočih prebežnikov. Nasprotnega mnenja jih je bilo 40 odstotkov. Danes jih to podpira le še 45 odstotkov vprašanih, 51 odstotkov pa jih meni nasprotno, kažejo ugotovitve politbarometra.

Odprtost do prebežnikov je očitno načela tudi priljubljenost Merklove. Z njo je trenutno zadovoljnih 46 odstotkov vprašanih, kar je za štiri odstotne točke manj kot pred dvema tednoma.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Skupina eritrejskih prebežnikov iz Italije v novo življenje na Švedsko.