Haustor
Pada?
Batina
Dež
Sneg
Valuta
Vlada
Tabu
Gladina
Spet ni mojega odgovora ...
Odtujeno sta brkljala po skorajda praznih krožnikih in se izogibala slehernemu srečanju z očmi, kaj šele z rokami. Ni ju motila samo povsem premajhna površina mize, ki je komajda še zadovoljevala potrebo po prostoru velikih krožnikov nepravilnih oblik in ju silila k spodvijanju nog okoli lastnih sedal, tudi slabo nastavljena jakost svetilke nad njima jima je počasi načenjala še zadnje ostanke potrpežljivosti. Oranžno obarvana svetloba, ki je iz brljivke komajda še prodirala do kičasto zloženih sestavin krožnika, ki so dajale vedeti, da so jih roke vsaj nekaj ljudi kot nekakšne organske lego kocke skozi igro naključij razporedile v revialno razpostavljeno kompozicijo, je hrano sicer dodatno obarvala s toplino, kar pa ni pripomoglo k povsem brezosebnim občutkom ob pogledu na inštalacijo.

Premleval je njene besede izpred nekaj dni. Odtujeno je takrat zrla v tiste svoje pisano potiskane svetinjice z idealiziranimi, iz škatlice vzetimi ljudmi, postavljene v sebi primerna hladna okolja in mu z le nekaj besedami omenila, da to niso samo želje, ampak bolj izražanje nujnih potreb, ki lahko zadovoljene izjemno pripomorejo k njunemu udejstvovanju in potrjevanju statusa, v katerem sta se po naključju znašla. Takrat jo je le pisano pogledoval iznad stare oguljene šahovnice svoje najljubše igrače, ki ga je spremljala še iz časov, ko si slik, ki so ga zdaj obdajale in mu grenile življenje ni niti ogledoval, kaj šele zanje odšteval astronomskih zneskov, ki so mu danes pomenili drobiž in si niti misliti ni mogel, da ju bo to uveljavljanje in samopotrjevanje pripeljalo na to mesto, ki je hranilo njegove najbolj skrite spomine.

Noben oplesk ni mogel prikriti prizorov, ki so se mu prikazovali na drugače povsem opustelih stenah. Pod njimi je še vedno videl na steno naslonjeno druščino, ki si je v valovih izmenično podajala steklenice, zvitke, brizge, tu in tam tudi dekleta, ki so v upanju na soudeležbo v raju, izpod kož v prostor z izpljunjeno slino vnašale vonj po sirilu. Stresel je z glavo in poskusil odgnati bliskanje, ki ga je zopet začelo spremljati vsakič, ko je odprl oči. Vsakemu blisku je sledilo izrisovanje podob, ki so ga desetletja spremljale in mu na nek način pomenilo domačnost in toplino. Družino in nenazadnje tudi ljubezen. Vsekakor veliko bolj intenzivna čustva kot pa jih je doživljal z njo. 

Njej se ni niti sanjalo kje se on potika v svoji glavi. Le tu in tam je za trenutek opazila pod njegovimi na pol priprtimi vekami krožno gibanje očes, čemur pa ni namenjala nikakršne pretirane pozornosti. Zdravila, ki jih je jemala zadnjih nekaj let, so jo napravile skoraj povsem otopelo, predvsem pa so ji počasi a brez zadržkov brisale spomin. Ni se spominjala teh obokov nad sabo, kjer so zdaj svetlobe sveč v svetlečih svečnikih v kotih risale podobne sence kot nekoč davno, v nekem njenem prejšnjem življenju, vžigalniki s pregreto juho v žličkah nad seboj. Nikakor ni povezovala sklonjenih glav v tem nekoč prepišnem prehodu s svojimi spomini vse dokler ji ni natakar, od nekod predobro znan v obraz, pred njo porinil po kislem dišeče skutine sladice.
Amadej Nomir

Oddano: 07.09.2017 ob 07:45:42
Kategorije:
dejnogmahistična literatura
Zaznamki:
Mhm, jaja, sej bo
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 75 | Ocena 4.1 od 9 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Amadej Nomir
pred 37 tedni
2.
O, ta luknja pa je z vonjavami barvita. :-)))

So one, z vonjem po sirilu, potem prišle na vrsto?
Kouvran
pred 37 tedni
3.
Vsak beži po svoji glavi

:-)
Eli
pred 37 tedni
4.
Kouvran
Je ja, če misliš na pesmico ...
Ja, je dobila šus. No, ne samo enega. Recimo, da so bile njene potrebe zapolnjene. Tako in drugače. Prej in kasneje. Vse je vedno na koncu OK.
soudeleženi
Amadej Nomir
pred 37 tedni
5.
Eli
Ne vem, če to drži. Vsaj zame ne. Ne vem pred kom ali čim bi sploh bežal.
A.N.
Amadej Nomir
pred 37 tedni
6.
5
andromaha
pred 37 tedni
7.
Hmmm. Poglabljam se vase in bežim po sebi. Meni je to normalno, a se mi ne vidi?

:-))))
Eli
pred 37 tedni
8.
andromaha
Hvala.
A.N.
Amadej Nomir
pred 37 tedni
9.
Eli
Niti ne. Meni bolj deluješ kot reflektor.
žarnica
Amadej Nomir
pred 37 tedni
10.
So šamponi. Je vrženost. Se izogibam.
Sence pa so itak vse iste.
Javorovina
pred 37 tedni
11.
...že en cajt gruntam kaj naj napišem v komentar, pa ne najdem pravih besed....

zaenkrat bom samo glasoval..:)
Kobilica-poet
pred 37 tedni
12.
Javorovina
Maš me.
A.N.
Amadej Nomir
pred 37 tedni
13.
Kobilica-poet
Tudi prav. Še nisem odprl skrinjice.
Kasneje bom. Zdaj poslušam diskografijo Franca G.
Divje je pri meni.
manijak
Amadej Nomir
pred 37 tedni
14.
mah
pred 37 tedni
15.
mah
Carsko!
migajoči
Amadej Nomir
pred 37 tedni
16.
Žlička ni bila nikoli moj ibor.
bin
pred 37 tedni
17.
@ 15 - od njih je najznana djevojke u ljetnim haljinama volim
:-)))
mah
pred 36 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 178235
Forum avtorjev: 15868 Forum teme: 34399 // Odgovorov: 1871442
Blog avtorjev: 3587 // Blogov: 86105 // Komentarjev: 1236335
Avtorji fotografij: 26082 // Slik: 220519 // Videov: 18403 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "