ok žrtvujem še eno vrtoglavico
le da struna ostane neuglašena
piš orkana v krilo & mrtva pahljača
jebena iskra za vsa bodočna prosjačenja v mrku poeta stopljena
izza hrbta obljuba ki osiromaši napeve os
ne bodeš zgnil pa naj bom omadeževan & skracan
pesem je neuničljiva!!
skozi spiralo žalosti snežinka
v njenih očeh sen je le bedna stotinka
& zamolkla beda ki razbohoti se ko mrtvi listi oživijo
revni ob mojih stihih bogastva vir doživijo
obrnil bi neuspehe če le ti bi zbledeli
vse le da njeni trni bolj v trup bodejo zadeli
lateralno saj cvet rezal bo ravno
če je v tebi ga pusti da se cvre
tvoje telo naj požene zlato samo da on se nažre
globoko visoko levo desno naokrog na istem kaosu samo da
tvoje kodre nit obdrži
samo da ko te brani ves svoj znoj iz sebe spusti
ker ta znoj tvoje je gorivo moje želo pa prazno vseh
pametnih je motivov
a polno je gnoja & prepolno trpljenja
a če njegova dlan zdravi pusti da moja uči se letenja
gugati se gugam se & nočem biti človek torej
nočem biti žival
ker ko poči razpoka poetov val 
koža & moja omotična hitrost ki pozabi na smer
sam sam & le sam pod njeno pazduho pa zlatni toplomer
tool
10. julij 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
prvo nogo ima za moj osamljeni jantar
drugo bo uporabljal za moje sanje o njenih žametnih obrveh
tretja bo tolkla po mojih šibkih brazgotinah upajoč na raztrgan krik
z vetrom ki mi ga bo prinašal v rdeči dim bo alfa
v vsaki bledi besedi ki jo bom izbruhnil bo našel kikse
za vsako poteptano luno ki jo bom vzgojil bo stal kakor svetilnik
& crkljal me bo v svoji kostanjevi zibelki
medtem ko sam goltam njegove poparčkane žarke
lasje pljuča sluh & jetra so moji ostalo mu dam
včerajšnje zmage jutrišnje bridkosti
jutrišnjo zvestobo do korakov
vsakodnevno depresivno rutino vkovano v krvavečo kislino
& še samoto pa mir
ostalega itak ne priznam
28. junij 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (2)
nikoli ni dovolj komarjevih pesmi lepot
zapiska v popek & z mastjo označi pot
njej med bisernatih čebel meni cepca pôt
& trudim se dokler ne razpadem če njen nisem trot
zbudim se vstanem & stečem po linoleju
jaz spim ob sivem radiatorju ona se greje ob mateju
ona ne ve da v sanjah meče nože v moje tetive
jaz ne vem da kar naprej neumne postavljam si izzive
& posrka mi póre namaže mi žile a stopiti jih ne more
zažvenketajo udi zaledenijo kosti njena dlan ne
obnaša nič kaj se uglajeno
vem da moral bi jo gristi a za bolečino mi je vseeno
medtem pa njena precizna roka moje v kašo razmrcvari
moja krila edina statika v gnijoči sopari
& preluknja mi oblake & zabriše nebo mi
nenasiten trn ustvarjen iz njene solze
pretehta šanse pomežikne & želo mi pomolze
rdeča smrt danes & nocoj komarjeve rime lomi
a moje pesmi ostajajo čvrste
pišem jih čeprav popikala je prste
& žilave so rime ko vsaj tako pogumne bile moje bi kosti
ko moji vsaj nameni premogli kvaliteto bi jeklenih žil
ko vsaj mavrični lasje namesto okrog vratu
ovili bi se okrog rok
a roke so pašteta & lasje kruh
& komar je bojevnik kaj ste pa vi
zlatni linolej & pot ustvarjena iz solz
& se zadrsam
7. junij 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
naj
     pesmi
             govorijo
naj
     nesmrtnost
                      me
                           napije
naj
     krila
            se
                spustijo
&
   naj
        želo
               se
                    spočije
                                              ''vem
                                                är
                                                du''
                   ''jag
                     är
                   döden''
''gatorade me bitch''
1. junij 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
omogočim gori na sveći da se poljubi z ravnino
naredil sem praktično svojo gangreno rokico
predali ki jih je hranila za oceane sem napolnil z višnjami
z vso usmrajeno krinko ujm mojih hlapcev
le oni so trobentali po pijancih iznad moje glave
le njih punce so odganjale pume britvic & mrazu ki sopiha izza karavane početja
ugriznem v poredne plamene
zehal sem & vsi insekti iz njenih las so mi poplavili pljuča
na paši jeze se je pasla odprta do kolen
veter je šibal kakor martinček skozi njena roza znamenja
ko je zadela ob srobot pod mokrimi kostmi
mi je zašepetala da jo ne zebe
pusta je želja ki žene jo ljubezen
malo vročine med njena bedra
& malce otrobov nad moja stegna
pa sem nevede zakorakal med hlape krvaveč iznad krovov bruhanja
vsi ki so udarili po nohtih sedaj visijo po elastičnih pikadih
nova smrdeča sveča je izgorela
ko sem se ravno navadil na izgubo prejšnje
varuhinja bivanja
cefranje kap
22. maj 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
šminka lune je zarenčala kakor moji madežni gobi pod oknom dlesni
vedel sem samo za viruse tlakovanih ječ ko se je pomikala
v skladu s conami tovornih zvezd
verjel sem le v njen zdravilni nasmeh ujet v
mokrih zenicah moje jeklene stvarnosti poželenja
varoval sem njene frnikolaste roke prestola
njeno bisernato sveže telo
njene boke zibajoč slapove najbolj bistrega orgazma
voh njenih pristriženih stopal me je onemogočil
vloga ki sem jo pretvarjajoče se igral
je zalepila moje srčece na njeni dojki
vzorci njenih ličink so na mrežo moje časti pripopali vstroj vsega
oklepnega & kipečega
tlesk usen mi je dvignil premraženi nivo razredčene podlage
vročina & labodja peresa vznak
& prešerno mrtvi plevel bo klal vranja semena
poleg njih klitorise prečkajoč vzdihe enakih po ihtenju britvic
dolgočasje prežene s poziranjem slepim enačbam
7. maj 2018 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188169
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873425
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86488 // Komentarjev: 1239686
Avtorji fotografij: 26202 // Slik: 221766 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "