komarjeve ideje
idiotski utrinki v deževnati deželi
marcipan ki se bo strdil
ko začutiš povelje izstreli
le koprneča tla ki dregajo v obzorje njene meje
kar potrebujem je za smrklje rokav
kar potrebuješ je zvok ledenega jutra tesnobe
kar potrebujem je lažnive sveče plamen ki ne greje plakatirane sobe
kar potrebujem so le njeni kojoti ki nekoč sem jih zaznal
semena božjasti
dobrobitna pohabljanja praznjenja kletk jeter
samo tisti jebeni vse bo v neredu 
& hlode brez lubadarjevih tangic
ko zaslišiš kašljanje kašljaj
ko tičiš začuti
ko se prikloniš se zakleni v občutenja dolin leptirov
v barvi kromastih lepenk
ako pomiješ spomine iz mojih voščenk
ako kdaj zaideš med moje trohle bencine
ako kdaj tvoja salta moje zelene preskoči svinje
ako vidiš moj pljunek brž osvetli si peruti
piki insektov
kare koral
srca amnesiakov
trefi tunelov
obiral sem vse mesečine srbeže
ko ni bilo več žakljev 
sem izgubil prijateljske vrečke aluminijastih prevozov
padli gumijevki sta me zadeli med brazgotino & bradavico
takrat sem začel ubogati rusta in takrat sem
enega zakuril
drugega izsušil
tretjega ignoriral
četrto pozabil
peto pozabil
šestega kaznoval
sedmo pozabil
& osmemu naštel svoje nule v njeni poštevanki
29. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (15)
senca drobi
razbistrijo jo jezički slabotnih
malica spočita kot smola na ramenih razkritih
zapečateni ostajajo pa mošnjički presitih
kot insekti semena lepijo se na mišice pohotnih
obrijejo kožne luske mavrice valovi
na oknice vinograda zabijejo lažnive lobanje
ropotaje sili me jokati življenje je plesnivo gnanje
noč obara je krastač tolmuni mesečinasti pokrovi
želo med trni je smrtna palačinka
maketa izgube za vegane tolovajska pojedina
ne prekajeno stegno marveč zastonjkarska govedina
pesmi za menjavo le dangubska krinka
hitro kaznovali so jo zlomi sovraštva
učenik reptilov je pospeševal prodajanje redovalnic
z marmornatim zrcalom poveličal prenasičenost kopalnic
hitro stolkla na svobodi so se oznojena pajdaštva
IV faza razjede rimanja
glinenega kladiva na čela kotaljenja
razumevanja razbistrena trenja
nulta faza zaprisega kimanja
nekoristna frača za nategovanje neba
ločevanje gobavih iz mesojedcev glavnine
primitivna hladnost neplačano ločevanje razbitine
zdaj dojemi oskubljena & varna pregrehe srebra
pozdravljam primitivna razhajanja
sam bodem kljuval na podrtije svinca
25. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (8)
srce cuka
pocukal je vse že žarke
napravi lekcijo poduk iz bede
iz anemičnosti strupa
& ugrizni v anemono v njenem popku
pa naj ga vzame
pa naj zanj rjuhe mehča
neki poštar napol slep
nimam več sanj za dihanja vrtnice
večer ujame me kot presto osoljenega
kot da hočem da obleče me v plahte likov iz globin
pa mi je pobegnil
vštulil svoje trike le zame nujne
počasni kolaps veze
sonce je posušilo na krovu kostanjev preliv
z anteno zbudil sem kačo
granule tobaka potapljal sem v azurno pogačo
las je prste zgečkal ropar kravat rasel je gnil
20 minut
/
40 let
odšel sem spočit
ko primajal sem se do roba požganice
ko elipse v rebrih so stanjšale prag deformacije
počasni kolaps verzov
pljuča sem kaznoval
žile znova prevetril
& se spomnil tistih noči ko mesečina me je oslepela
22. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (14)
iz poeta se uči ko je mrtev
v slepi ulici gledal sem jaške
razcep je dendriten
v center blatišča vejem popokano kožo
prodaja se kokone lesene medalje
si že prodal ledvice dalje
štejem na asfaltu daljice bele 
zasopiha uho
ivovje je jokalo blato
junta je kalus
pogreznjena gosenična plaža
če bi jo umiril bi se
zdivjal obrezal po ogliščih
ko je mrtev
žbiri so podeljevali piramide z grafiti po sfingah
ko nadela zeleni si je puli
ko njena potrditev za razmislek je bila prepozna
ko brez las po znamenjih me ne prepozná
ko brez funkcionalnih žrtev hraste iz somraka puli
kloniti
klonirati
njen drs njen pofukan zafujsan dežnik
makov vršiček
umirila ne umrla umestila ni poštenosti merila
pa ja ne bode merila komarjevega ujeda
že sam pik je zadoščal za novo dozo
pulziranja trudnega ušesa zobni biček pomigaj & pomagaj mi umreti
20. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
tako pihlja kaos razbohoten
po jantarnih venah neupoštevanih
neprizanesljiv grozí malodane krut
solze so snežinke obtičal pod
sivo rjuho do komolcev bom zasut
lahkotno tre se v korenine
nekdaj likov junaških opevanih
muči v nevihti krono od evnuhov iskano
drobi slovese vdovcev vrbam
reže spomine na reke darežljive
& lupine valov baše si v nosnice
liste gladke delal je lepljive
stal v galantnem je olupku grizel nohte
predpisom jezo vsiljeval je neznano
srce nadira a um se upira
se nadeja da rečí same se poklopijo
da njeni sokovi zopet ranjeno ovlažijo kornukopijo
srce prezira a um umira
tako pihlja kaos razbohoten
po prebranih žilah neupoštevanih
večnost rezila mežik tkiva
nacejane mreže pajkica modra komarje odriva
lahkotno žre v koreninah
nekdaj rim junaško opevanih
speči psi lažejo 
smrčanje strel & vsiljivci brezna
opraševanje steklenih bodic nit je žica okrogla pista
udomačim na vršacih samotnih prostega se lista
19. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)
točno tu bodem
kradla rojstva
lečila srcobole
jeke spužvastih materialov bodem nedolžne črepinjila
vsak novi zvok zaščitila pred vojno vek & vesolja
solnica bolezni bo aperitiv kožam v dekliških kavbojkah
nenehna strahovita trohneča tlakasta
& še malenkost večnosti
ko se zbudi se lahko zmehča
& loke lokvanjev se bodo čakale
dokler štetje odpadle roževine
ne kaznuje optimističnih krikov po namazanih obronkih
nenamazane palete sanj
pa rečejo da naj lečim se s solzami domače ječe
da naj bo vzpon na goro trupel vaja
za omnipotentnost tetiv & mesa ki komaj čaka na
kakšno okuženo rezilo ali pa vsaj
na strelovod ledenega topota pijane zore
pa rečejo družina sin hčerka hčerka
luža ob kanalizaciji smrček na skalpu sreče
veje ki silijo iz reber
veje ki silijo na zapuščena razmerja komarja & vseh
možnih telesnih zmazkov & diagonalnih prispevkov
pa so končno kuš
pa sem končno osamosvojeno kljuse z ω na stegnu
z zanko oniksa na preperelem tepihu
ločim lahko med usmiljenim potokom &
zanikrnim angelom potuhe
& ko bom mrtev že veke & ere & eone & milenije
si bom prepražil špeh na njenem jeziku & si šepetaje zagrozil
če ne pogoltneš rjave nike se lahko le še zaštihaš
& usne bodo novi nož
& usne bodo lestev do luči iz papirja
do lusk iz marmorirane usode gnitja
napake narave
''death created time to grow the things that it would kill''
17. december 2015 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (9)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201420152016
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 164452
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34293 // Odgovorov: 1865018
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85022 // Komentarjev: 1217213
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217533 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "