pokojne mlake prepereli duh
zavrtinčene sence spokojni lenuh
obiravec ledenih krst pristojne loke sidra marionet
goreča srž hrbtenice lubje lune liže poet
acidnoverbalna muha za kraval v etažah narkomanov
neslišne stopinje pulz kradejo poljanam betona
navor lobanje mesonoge sovice izdahne prepona
kanali izdatnosti pirov poraz ustekleničenih organov
zapahnjene žile orgazmi pedofilov razkorak klor je za debele
markirane krvave kraste solza pliša za poparjene vele
nasilje brestov stebri iz kožnih hlač
perle vider v čas sence bodeje spustile
nasloni na obzorju pijanci iz tokav & sanje
iz medenice roso bodejo krivile
plime viroza danke škorpijonov prevoz na dlakah pečice
trobezljanje mivke bruhajoče orke svinec pljučne žice
srebrne molotovke zlatne rime komarjeve polmračne kulise moči
sulice pankrtov zasede močeradov
paradoksi palindromov za vrtničine poskoke gor mi visi
& boleči izdihi
& suho dretje plomb v hangarjih izplenov
vódeni cilindri vodéne verige
piramidnih zaporov podgan
trdi poljubi žarkov
občila propana višji od ozona kavlji
bober v skušnjavi izigran
kričeče jastrebove ikre
največja medalja izrabljenih genov
voneg hinejlbarzi ajladem ajčevjan
IC
28. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
v nemočnosti navdiha sem rose kopja razpihaval
naj slutnja v mègli samoto v žepe skrije
temota na polju poraza samo še žaluj pa njen duh te pobije
razprostrte rime zenice šakalov tam ljubeznivo se bodem izigraval
vigilantski lupinarji šibre kujavosti
ženski režim v dobrinah svile
lobiranje v kmetavzarskih šegah potre še tako čistokrvno slast
ali čutiš kako činele rešujejo novačene devičnike
v stonožnem pokanju kast iz
vseh ran sem sanjal iz vseh ran sem miroval
na vse lase lépil razseckane žile &
potem božanskost rogov sam le iščem želo na paši
& levinje v somraku uglasbijo šelestenje klasov & robid v asfalta kanapeju
& briga jo za poizkusno dobo kralja senc sama bo čistila limone na bideju
& ničevost me bo podaljšala ''i život se smiruje kao mlijeko u čaši''
zavita v uganko zore IC
čaka da hleb iz jeter prišumi
zasanjana kakor rima
na pijanem deblu konkretna v zapeljevanju
spirála poetovi samoči
kakšen poraz kakšen izraz
nabreklih reber slajši od
deročih prividov nagubanih nohtov
kar znaš torej zamoči
imeti njo za budilko
za vodo na mozoljih za besedo
pomračenih arterij za vik ko 
moj javk odzveni
26. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)
na vrhu lupine rumeni vrtinec
lakota nohtov levja sreča kastrirane poljane žada
v mojih ušesih so uši
v mojem trzanju bleščeča nagrada
znotraj jarih senc cofki smrti
& mračni komar edinec
s svojo lažjo kuje ure & njih dolgočasna povelja
naravnava si zanke okrog golega pobočja slame
tam koder zapustil je lila žuželko
koder šival njene je rame
koder zdaj njeni lasje bele so veje pobite vsakega veselja
zeleni stol za črno rit
zelene noge za črno stopalo
zeleni podstavek za zlatno pozabljivost
zlatni filtri za plavi pepelnik
veter je iz sladoledne zastave stiskal slepe barve
zaželel sem ji svojo pametno samoto
& tigre pod savanskim gradom
ko je padla mi na zenice sem pomežiknil
& pod črnimi vekami mučno vekanje & večno mukanje
pene je zmeraj manj
sposodil sem si jo iz daljnega ribnika posmrtnih
ribe ne premorejo čustev
zato sem jih vzel za svoje služkinje
& ji vsak deževni teden poslal po en naš ud
& risi na toplejši plati dlani vekajo emw
23. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (8)
oranžna je najlepša luna
tudi luna lahko je sonce
tudi luna spéče greje & spaja ranjenim konce
oranžna je najlepša luna
ptica plenivka v strugi koščic
nevarna morivka surova senca bolesti & pohabe
ptica plenivka v sadovnjakih popkovine
igla smrtonosna jezik ogabe
ubijavsko precizna drhteča v čistki
ne podkupi komarja krvavi je belič
stok & povrnjeni zakladi hinavcev
pod oranžnim gledališčem sukal vrl sem se & sproščen
pod oranžnim pandemoniumom od grabelj činel bil sem tepen
& pljuval v vulkanske sočne vulve blaznih sem tkavcev
ropotale so mi žile
kože šlem pod oranžno veko stokal suh je & mehak
žarki pletli acidne so vezi prepeval ritensko rabelj je somrak
srce še laže koraki še se sprijemajo &
orbite tokov še pihajo v arhipelage zatohle oranžne garaže
a nevidne noge rusega bresta več
žela ne objemajo
oranžna je najlepša luna
tudi luna zna opeči
tudi luna hrabro suka z meči
tudi luna ne popušča
tudi luna komarju sesati ne pušča
oranžna 
najopojnejša je luna
16. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (8)
zlatni bodem dež silil na tvoje bodem usne
marljivi okostnjak ki podiral bo srobote
pijača smrti lobanja zveri gazeč v smradu bom sirote
vijak v srebrnem rilcu ščetina cunje neprepustne
prežvečil bodem šive na razbiti mreži
poduhal glas rešetk & zapel po notah miru
ranljiva orodja izrezanih žil za gluhe kaplje rumenega potu
preslišal pijane bodem reze ko njen trn pulzira na preži
tam v šepetajočih dotikih veke modrine
tam perverzno lizanje zapestja karantene
tam v tresavici komarjeve grožnje iver iz gostljate IC uide koprene
tam nagravžna bakla jutra v mojo temo čada šine
ohromel bode blesk načičkana proga v zavetju meglice
pobledel bode svod presrečen v sivini dneva
& čarobnost pohlepa le zame v kremplje volje se odeva
le za moje sanje na njeni koži obedujejo sinice
bi bilo ji mar če lokvanja prežagal bi svežino
ostrino plahega žela njega oklep & skorjo solzavega mrčesa
da ljubil vsako bi pohabo ki rodi se lačna v prosojnem kriku očesa
da prenesel vse bi strelice izzivov ki izginjajo pod prašno gladino
povišan v poeta v malikovanju kipov bom steklenih
zanavek 
obdržal njene praske drseče po ohlapnih linah
kakor žarek ki premaga oblakov barikade
čistil gube bodem v strjenih globinah
pokljajoča pesem bom komarjevarop ugleda os celjenje špranj na
poljanah ledenihzanavek
12. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
verjetnosti odsevu ga popraska
kapljico vode s toaletnim papirjem
posesa se stlači v tesne kavbojke
pogladi gube gubice kraterje zapolni
s svojo kožo če je četrtek potem bo
nosila vijoličaste tangice brez skrbi
prostore med drogovoma je
do potankosti sčistila če je četrtek bo
nosila sivi šal lasje ne bodo
prenašali gumice ne rabi spodnje majice 
puvoler bo zadostoval
modra jakna iz umetne kune ali pa
bombažni jopič s preveč žepi tisti šminke
ne bo pogrešala čet je ne odobrava
zimski čevlji tiste superge z divjo živaljo
ob straneh mar allstarke žival je mati doma
v naglici jo je skoraj pozabila kušniti
kavbojke pulzirajo plave so kakor njene spokane usne
čez nekaj trenov žlica da ukroti žival še en
prikupni nasmeh drugi sebi isti seveda mati
zanavek žig njenih ustnic še uhan v nosu zavrti
pa tanke ročice plesalke primejo kljuko izdavi
še okrog polnoči & skoraj pozabi IC
ključe telefon & držalo za novce
dobro skidan obrit je dovoz dragi se na njem
že greje s cigareto še nekaj stopnic prijazni hej
& strastni cmok na brado sneg skrije njune odtise
tla so hvaležna za popolno sinhronizacijo mesto umre da lahko ga oživljata
                                       JEBEMTI
10. april 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (11)
1 2
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1



Št. registriranih uporabnikov: 163647
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863814
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84610 // Komentarjev: 1210785
Avtorji fotografij: 25374 // Slik: 216430 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "