žlica ki meša pivo
zadnjica ki tre zalo tkanino
prsti prstanov polni ki dolbejo laž
iskre mrtve ki iščejo rusi grob
vsak požirek me razpne
ko gledam njeno belo cigareto se raztopim
ko gloda zrak & ko on je ne poseka
ko lupina na mojih očeh postane prevleka
tu sem & nočem zapreti vek
vse v telesu me roti naj podtaknem upor v pomehkuženo srce
da še danes sanjam o njenem čopu & pôtnih cik cak nogah
nikoli še nisem začutil temne slasti še nepovezanega
imam ducat imen za zarodke v njeni pečici
kubike hmelja & tone tobaka v utrdbi svojega brezna
no odšla je
narezala je moje mozolje & sploščila sinje sive sence
nisem pozdravil njenega odhoda
le spoštoval sem ladjo ki jo je odvlekla med luči &
medene utrinke sanj
ne smem sanjam dovoliti da jo iščejo
niti hrupu v možganih da se pomiri
& niti glasnim kretnjam določiti igle z imenom njenih kosti
niti jeklu gneva
môre ki jo obiščejo
30. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
peresi se združita v vijoličrno
izdihni & sardele se bodo iztrgale iz primeža basni
dihaj na moji povrhnjici
med stegna sem dal plave magnolije
toplo mi je bilo bil
sem trpežen za kresila vêsel
bilanca tokov me je vzdrževala
po mojih kosteh so plule vse majaste male čopiča pincete
tišina je žuborela ko gledal sem gladino zemlje
kako je bolehala v primarnem izlitju pijanega oblaka
& dušila me ni njena soproga ujeta v mehurčku na dlani
vsi nohti so v zasluženem peklu
orala pa je pesem nežno
vse kupčke z žilo je zravnala
vodna tehtnica je prevzela tehniko mečevanja hroščev
& tokrat se bo dolila tinktura besne češnje
& koža bo zakamuflirana v jedru mesa
ona pa bičala bo usne
jedla iz neder bo pajčevine & spotoma
zalila žolča tajne hormonov
akumulator nocoj bo deževna mègla brezupa
& povesila bo bedra
stiropor se sam bo sploščil
& milo kljune cip imelo bo za kastanjete
jez
bo
večnost
zastrt bo krika pok
& moj negotovi boben bo vtikal tuje
ude v ebenovinaste prekate
& obveljala bo hipohondra licemerska
jo spreobrne ena beseda
le ena mehka pikra bula ko bo let povadila
ko bo čakajoč rimo si nagnetla nove niti
za lakomne igle ki ura bodo njenim
lasnim kazalcem
& s kazalcem si ga bom nadel
& ga spremenil v gubasto oglje
& doline peska bodo tovarne žuljev
& tovori poeta bodejo ovire
brezmejni utehi navihani vrtnici
ljubezen
ne bo oplajala ljubezen se bo zredila
& zobotrebcem topila kopja
& ona bo mrtva opeka med vijoličrnimi fugami
kilavi ćoški suhi bodejo scali v noč
& noč bo gluha režala se vedoč da sam pokončati je ne móre
skoraj cev sem že erodiral
vrtnica ti boš čakalnica
& on bo stetoskop
    on bo stetoskop za bose anemone
pa ne pozabi si umiti pêšk v kostanjih
môra manj zaradi tegá bo iskrena
& ne bo fušala kakor moje bliskovito želo
stebla dosledna pretresi
28. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)
& jaz bom tisti ki te pustil bo rajati
prispeval bom naglušno strelico & spihal
pepel iz nagačenega pokála
& verjamem da ni sluzi za zabritega sokola
niti vimen za zaprepadene krojače
bila je nestrpna
vem da pada
sam sem se raztopil da bi srkala instinkt 
nocoj bo domala zaklala
svetili bodejo domala vsi kriki & sipini avtogrami
& jamčil bom za svojo trmo
še sebe z njo bom odgnal & rešil
vstopala bo kakor žarek skozi zajamčene zenice
vztrajala pri njegovem & svoje halje odvadila vohati
zvita bo & do potankosti trlica v smejalni praski
ve da fukaš drugo smer da fukaš ostale odmerke
nista povoja marveč odlitek pavijana
begali so me angeli na komolcih bokih ko so pretegovali
nesmrtne si kosti po cenjenih steznikih
& po krvavi noči se šteje v epaktah
& v epaktah se bodejo cvrle vse kotline mesa
& vse sproščene mumije imele bodejo grbe po tangicah
ve da fukaš drugi zos
ve da pesem zapel hendikepirani je
kos
fucking fags (eng)
& metulj na členkih je lizal kovinska vrelišča
sam pa potiho sem poljubil ji lase & odrl jezik
ti boš arhiv ranjencev žela
s piščalko v gobcu
po dimniku navzgor proti navoru ledenih sveč
26. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
lahko parkiraš ob vznožju srebrnih hlevov
veš da tam sem oborožen z vsemi rešetkami
v jasnem zaporu tesnih dežnikov
prav nič ne zamujam ko spušča oči na dlesni
prav 0 se ne zamudim ko zajokam brez nje v svojih grozotah
klecnem ko opozori me da brezno je preplitko
ne jamram ko ličinka žarka me zabubi v jeklo
ko se smejim idiotom v zlatni koži*
ko se zaslepim z utrujeno povito zlimanko
sedaj se vse začenja prepirati
okna & šipe na njih zastirati
zdaj lepim se na bedra njena okrogla
da le čas bode sila klestajoča onemogla
z raztrganimi koleni posvetim pred slino labodov
takrat začel sem čutiti njeno odsotno senco
takrat si je zaželela moje stroje
takrat ne zajokam*
21. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
nocoj se želim zbuditi med osamljenimi nasmehi vej
nocoj rad bi se smejal ob drugovih ki nikdar me niso pohodili
nocoj bi rad raje svital se v biserih preteklih napak
nocoj to kar sem postal bom obelil & obesil na uhane prepelic
danes med prste bom ustoličil črvive kože mrest
danes kri bom izpod trepalnic & zlom trsk bom svečav
danes okorno jo bom sestavil & zveri kovancev ne bodem se bal
danes imel bom zanjo le bol ki prenese valov jo pest
včeraj še boril bi se za nič skrit v bradavicah volkulj
včeraj še za njen bok bi žrtvoval svojo predčasno smrt
včeraj še za jutro polno grehov vedra bi zmečkal svojega kožuha plaz
včeraj še za njeno solzo bil bi lice & usne kot ocean
pa se le vprašujem čemu razdiram misli o katerih pišem
pa se le zaničujem & žico okrog grla si tesnim
pa si le môre otežujem & ob njenih uspehih besnim
pa si le odganjam jeke ruse & več ne stremim k ničemur višjem
15. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (9)
njene
roke moj voz
njen
črviček moj kos
njen
šepet moj posmeh
njen
razcep moj trepet
njen dihur moj vizir
njen beton moj gejzir
njen dolg moj kratek
njen iskren moj tajen
njen sopih moj šelest njen ovinek moj protest
njen horuk moje klečalo njen drug moje nergalo
njeni uzurperji moje krastače njeni ajanti moji klepci
njena jasa moji kolobarji njeni sekanti moji mimobežnici
njen mastodon moj nos njen zahod moja latrina
njeni šimpanzi moja krtina njena srajca moj znoj
njena maroga moja kreda njeno proso moji jeziki
njena srebrnina moji umiki njena jata moja žužkojeda
njene usne moj pobeg
njeno usnje moj poteg
njena slina moj močerad
njene škarje moj razvrat
moje roke njen voz
moj komarček njen kos
moj krik njen posmeh
moj trepet njen razcvet
14. junij 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
1 2
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 163582
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34259 // Odgovorov: 1863628
Blog avtorjev: 3558 // Blogov: 84536 // Komentarjev: 1210203
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216237 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "