po življenju sem laična praznina
buška na čelu cevi
še toliko umov hočem raniti
a za njih sem topfuter
oblekla se je v žival
s pikami ladje v rečni prekrokanosti
uvidevnost se me je naužila 
pihanje me več ne vzburka
neznansko me ne vzburjajo več grobovi nekrvavečih
spremenil sem jo
stremel po oazastih strelah cvikajoč pred ravnilom cukajočih
lahko se gnoji po vejah asfalta
siveči glas & tolovaj čreves
zdaj hočemo tuje le zavoljo rivalov
nima na sebi lepila v gravitaciji topalov
sluh nadomesti muke & klanje krvi stopnjuje mojo naj bolest
paradižnik ni za v vbode
členki zarje premalo premorejo dvigov & obstanka
luč zakraka & svoje bronaste lignje je izklesala izza beštij zrcala
brigal sem se le za njeno tišino
brigal sem se le za njeno tišino
da moja neslepota lepote njene ne zasenči
da moje sprenevedanje se lično ne repenči
moje kraste niso za cement preferirajo glino
ne ovijaj se krog monsunskih kač
prezri črke na stebrih kalnega vojščaka
tu je kopni & na svojo prihodnost čaka
šepajoč po pokalih z motom raje mrtev kot berač
& vam prepuščam odmerke
solz
groze
prisluhov
čakanja
upanja
ščurkov
kristalno oporečnih môr
31. avgust 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
s solzami zvezd kri izpod koles spral bi rad
s srebrno slino umoril omrtvičene bi rane
s soljo tera izdolbel bi v gnoj stare vrane
& z njeno mislijo zgrmel na nebo bi kot v meso gad
v meglici smaragda pajčolan za njene tetive
v postani pločevinki mreže za črvov kolonije
v prostaških otipavanjih pivo za umske podrtije
v sklonjenih laseh vdihi ki čuteče ožive njive
tista ki se kiti s perjem morja ni reka
tista ki greši brez sramu ni dlan miru
tisti ki da ji dihati o njem niti atoma ni sledu
tisti ki leži razžrtih vén mu srce lakomno oteka
tega zvoka novoubitega srca ne priznam
tega usmrajenga pogleda ne pogledam
teh rahitičnih sklepov iz razlogov ne razjedam
teh verig na njo ne obešam ker rad se igram
svinec ki me ne potopi
svinec ki me ne prerešeta
svinčeva milost v meni kot čevap prasketa
svinčena krsta & ob njej jezni trop komarjev pajek prodri
''I think I'm dumb
maybe just happy..''
25. avgust 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
da si prelomim lobanjo na trepalnicah soljenih kril
ne
razum samosti me ni poparil
ne
niti zlatne niso ostarele jase moje da bi jih kvaril
ne
nočem razstave nabojev mahu na drstu mojih žil
povijem kraste padca po stebrih pahljač
naderem šume ki krste oživijo
navijem se na rane grehov le te me še trpijo
& najdem se v dunjah sladkih za gladki njen kolač
verjamete v usodne podgane
v mežikanja zore & trmaste grimase orodij
če zastavite svoj kaliber smrti ki črte vam razsodi
potem le pripravite svoje čekane za sekunde одбране
ker ko končana kretnja bode kracastih kulis
njena mimika le še mojstrovina nočnih bo gest
& vsakodnevni jebatorski hinavski nujni mrest
imaš rada sopomenke 
saj poznaš ta trik 
obris
ona je veka...
17. avgust 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
gluhonemi ptiči plavajoč pod drevesi
to njene so modrosti to njene laži so življa
njena muha izpod nohta ki moje sle več ne izkrivlja
glodavec stekli ki upov krvosesa več ne utelesi
krokodilji porazi nabreklih žoltih lic
kamni v očesa so krede malomarnih čred
preudarni potoki so sline čvrst ko kost je med
a na teh poljanah miru takih ne ošinete ptic
& v ledu sem klin
& ljubim se kakor njo sem nekdaj
& mrzim jo kakor v bodoče kakor sedaj
& tu lahko sem bol na svoj le način
ne spominja me na nič kar lahko pojém
ne spominja me na doze otroških brzic
lahko jim dam bedro a na to puščo bode ne ptic
ne opozarja me na svetle pike ko upam da ne vem kam grem
to so kromirane besede pijanega zmikavta
lepota mu je ohrovt & bistvo breme
zdaj ko spuščam krila v vas vtiram ničevo pleme
ptice
& njih kazen da žog ne smejo vreči iz avta
10. avgust 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
zdi se mi da ne premorem grimas kirurških šem
pa sta me končno prišila
ni pesmi ni pesminipesmi ni pesmini dileme v praznini
moral bi biti rezbar morala bi me ujčkati pa ji ne bi šaril po bradavičkah
ne bi kurje polti mešal s črno horizontalo
zvohal sem volčje svate saje so pile prozo
vzpodbujal je temperamentne pigmente
veselila se je slemanja & preluknjanih vrčev
pohitela je z izvajanjem posutja & nasedla kot črna vdova ob prenizkem grobu
pa je nato mene izbrala med paletami v oderuški zvitosti ekonomistov
& je zopet tribuno grela
& mamila slapov so budila hrbtne melanome
koder še noben poet ni umrl slaven
koder so enakopravni jastrebi tresli snežinkice na destiliranih tribunah
metastaziranje vilic med emigracijami enigm
                                                                     enigm
tudi slavčki raje ne utrujajo ko umiva se grahastih kolen višja sekretarka
vajenci za celibate
gobezdala
ogabni diverzanti
pihalci oglja
mučeniki na jumbo posterjih
jetrni bulimiki
sopihajoči dihurji
s tehtnico v prevodih
z zlatno cigareto v gnezdišču besed zlatna pljuča
z zoprnim sopihanjem odpolzim v večer riganja
4. avgust 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 164442
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34293 // Odgovorov: 1865002
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85123 // Komentarjev: 1217150
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217526 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "