odiram regratove lučke
kisla smetana je zevala v mrtvi skorji
razvozlana kakor komarjevi stropi göteborg secirajoč
pri vratih so v plamenih pazili na svojo temno neskaljenost
kisla smetana je zastrašujoče pokimala &
zore hlad bo njen nesoljeni rep za novodobni holokavst osatov
njen vrt rubinov na posiljene kamne je ličil
struge nekdaj veletoki tišine zdaj so para
ujeta v krčih smradu & vse poveličane
cvetove mlamol je stemptiral dekor so postani zdaj na dnu
moj pa zlobni prefrigani duh satire
žela po kričečih ranah je količil
kisla smetana je povozila krzna kuncev smer
bo zamegljena & z njo žeja se bode bohotila
poteptala je že razdražene mezince kaj pa če obesi
se na vrtinčaste kaosa rešetke kisla
smetana je obiskala jé gobe pod skrčenimi listi
& jih opetnajstila zakaj žile rabim jaz & ona to hudo dobro ve
kisla smetana družica uglašenih žarkov poeta
vojaška poslušnost mirnost lovke na paglavce
pri vratih so začeli goreti & sapa jim je
jemala nepredušni krik
& kisla smetana je namočena vrzel
plitka do drugega sloja lubja
ona je markacija ona servira ase & ne pušča kakor moj srček
& tudi se ne trudi se umreti
& ne zna žalovati le tolažiti
göteborg secirajoč v plamenih
29. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
nepotrpežljivo sem pustil lebdeti
grabežljivi odrekal roke svojih ram
neupogljivo puščal čepeti
prepirljivi vtiral svoj blagodejni niča program
zvedavo sem pital s sivo snovjo
neoporečni sem brisal reke môr
veseli kradel brezsmiselni napor
vsihalni sem pošemil gnev z zlatno soljo
komarji v meglici
mir na žametni metlici
statična kri med kostmi lepljivo zalebdi
lom neba ki oblake razprši
hvaležen
za
konec
človeštva
vse školjke lahko sem ji razdrl
svinec v joku preslikal na grlo mrtvih grmov
medeninaste nohte končno privadil na mojo turobno trmo
vse ki še me dokaj ljubi lahko
brezvestno nataknil na ledeno vrv
črne luknje kamor moj razbeljeni jezik svoje panike meče
beline strtih pogledov sanj zdaj hripavo lubje
lahko trzajoče božajo
pitje iz žuželčjih kotlov naj bode vaja za smrt sreče
& verige isker iz ust njene prerisane hale
zdaj lahko obkrožajo
oddano sem oddaljeval
kostanjeve lase s pestjo gnusa opravičeval
O.P.R.A.V.I.Č.E.V.A.L.
27. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
& so doslaba porjaveli na klančini 
''well I'm in japanese prison lawd japanese prison got me down''
egg shaped skull črni
slapovi viseli so vzgled zibevčanom
& motnje v kaosu poplave grozdov & póre s kljuko na mehčavcu
sovražila je mahedranje kril
klopotanje v škrgah naočark
opisala me je z žaljivko
''said I'm in japanese prison lawd don't belong here my eyes are round''
vzel sem jo za moto & jo vprašal po idealni odrgnini
peljal me je
pek stolpov
varuh čebelnjakov
mavrična presta
iz cina bila je rikša
mandlji so krake oslajevali
prišla je zopet v mokrem jeansu & slekla tropske podaljške
ogenj bil je kakor nihalo &
pesem me ni našla v greznici žafranov ob dveh bo 3
ko so rivale smeje spravili v škatle
ko je nečlenar zavpil oviraj komarji takrat so pospali
murni so si podali kelih & važni predpisi so za kere
ti pa kožo na zapestja si vtiraj
darila sopihanja
duša dolge melanholije
hipercirkulacija
bisaga potu & etaže krošenj za upornike po pasmi
viličar z eno dlanjo ujel je krike posušenih šmarnic
z jezikom ni mučil kovinskih mačeh
čemažev brat
vrag bi rad ostal kjer ni & pismo bi na kipe vžgalo solzave lovorje
brundala je zadnji stavek live forever a ne zame ne zame
log futranja kar ukradeš to prodaš
jedra zvitih obal
vrtničin psiho tron
& korenine polne slame KOMAR JE MRTEV LOИG LIVE ______
''I'm in japanese prison lawd japanese balls got me down''
22. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)
cirkus žarometov
ciklične postrojbe varuhov môr
cipresina tolažba 
nočem svežnjev novih zlitin
hej vzklikaj z njo oz kuš
vedi da nima vsega arzenala
da ko blisk niča osvetli žito pod listjem rusih nad
da ko krokar vrane zbode ne preidi v napad
da ko izdahne brezsmiselni da v kroju krast 
nujna sla puč bode zavarovala
luščila me je pri skalpu
sveža kakor dojenčkove oči
nesložna v kritju svojih brazd
z lepo tihoto mi je iztrebila obraz
in kleči
polna strupenih naukov lačne svobode
stresna & užaljena je scala na marmor krog mojega libida
velikanska je lahko njena požrešnost
& njena požrtvovalnost je lahko lupa ki
išče iskre voljne pokola
lev me je utrudil
slonje ličinke me niso osvežile
kamelja sperma ni oplemenitila mi revmatične žile
niti vonj volčjega krzna utehe v krizi ni mi ponudil
laž v kremi oponaša same žade
pa sem bil z ritnicama naslonjen na mokri ploskvi smrti
pih dima & vetrobranska idila
sam s svojim strahom v mrtvi kader
19. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
poglavar mleka je z zobmi tleskal po zmrznjeni gladini
širok kakor obzorje sem se razčetverjal za rjaste vile
lahek v svojem besu & slep kar se tiče lusk ki krop so sprostile
len kakor ponoči misli sprt z lepila šepajočimi spomini
3peresni so zavzdihi
mrtvi pepel iznad krošenj zlizanega pročelja
lutka brez ksihta a vendarle maskota
živa je dokler ji to sam dovolim
kri v laseh jo naredi za v izložbo
zraven bi se vštuliral pa nimam obstanka se smejati
danes ima lahko že nešteto prsi
vse lahko jutri preštejem & ne smem se zanemariti
z lopatko nad muhe
s komarniki nad mene
vidim & slišim kako izgubljam teme zanos
v vsaki vročični pori mravljinci ki breme zameglijo
ozek sem kot lastno želo ljubim geometrijo
ko izginem pa le sebi le sebi
le sebi le sebi le sebi
le sebi
le sebi morda njima sem v jebeni ponos
leva inklinacija
levitev panja sanj
6. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
zopet niham
izgubil sem laži
kljune
lepoto suma
ruse opekline
rdeče madeže
reke do njenih seskov
& noge nad tlemi koder tli svežine spokojnost
da sem se kockal z izjemami kaosa
da bil sem kreda enojk na želeni plasti dojk
da les ne bi se olajšal ob živčnih telesih lis
vsak ki ozdraví mar živí v črni zmogljivosti
do končnega ščipa ozvezdja krastaČ
ko bom lahko letel bom sedel
dokler osvežujem obliže obližev jo še obrezujem
vejo kakor vejo
liste kakor srce
veje kakor veje
če sem od zdaj naprej rešen podpihujem le resnična
namigovanja o zanavek brazgotinastih zapestjih
moje tajne rade se cmarijo
pod bolečimi slikami čudes še okajena grozí nesmisla smer
sidro v zvodenele slasti lišajaste drobovine
breme prenašam
oskrbe rotim
1. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (3)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 164442
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34293 // Odgovorov: 1865002
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85122 // Komentarjev: 1217143
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217526 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "