nepotrpežljivo sem pustil lebdeti
grabežljivi odrekal roke svojih ram
neupogljivo puščal čepeti
prepirljivi vtiral svoj blagodejni niča program
zvedavo sem pital s sivo snovjo
neoporečni sem brisal reke môr
veseli kradel brezsmiselni napor
vsihalni sem pošemil gnev z zlatno soljo
komarji v meglici
mir na žametni metlici
statična kri med kostmi lepljivo zalebdi
lom neba ki oblake razprši
hvaležen
za
konec
človeštva
vse školjke lahko sem ji razdrl
svinec v joku preslikal na grlo mrtvih grmov
medeninaste nohte končno privadil na mojo turobno trmo
vse ki še me dokaj ljubi lahko
brezvestno nataknil na ledeno vrv
črne luknje kamor moj razbeljeni jezik svoje panike meče
beline strtih pogledov sanj zdaj hripavo lubje
lahko trzajoče božajo
pitje iz žuželčjih kotlov naj bode vaja za smrt sreče
& verige isker iz ust njene prerisane hale
zdaj lahko obkrožajo
oddano sem oddaljeval
kostanjeve lase s pestjo gnusa opravičeval
O.P.R.A.V.I.Č.E.V.A.L.
27. oktober 2016 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 163644
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863799
Blog avtorjev: 3555 // Blogov: 84606 // Komentarjev: 1210757
Avtorji fotografij: 25374 // Slik: 216429 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "