pridi
prosim da so pike naravne
to si dojila to dojela
& zdaj utesnjena si soha varnega pepela
torej izberite junake katerih ceste ostajajo ravne
mrtvi pepel na moji vražji obali
žive plitke rane globje od mor pijanca
raztreščeni udi narave ki ležerno trgajo mi smisel spanca
na njenem pa čelu črvi ki ničesar ne bodejo obrali
prešine me tok lačnega blodnjaka
zdaj ko sem slečen nima več strelov v temi
zdaj ko nisem srečen lima peč le da sneg ne zažari
& vrine svojo zoro med moj mrak ceneno glisto izrodka spaka
med gozdove ljubezni zasadim svoje volje nemir
med popivnam iz njenega popka da lahko se strdim
tokave ognja me že režejo a kot voda pozabljeno molčim
težave tega usmrajenega okolja razumem kakor vdaje vir
& kamnita pljuča imajo zares krom med ožiljem
zares noge so črno steklo brez vidnih odpiral
zares sem zdaj pisker v kotlu zvok neznosno pomirjajočih spiral
lažem pa da sprijaznjen s svojim neizbranim sem okriljem
6. januar 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (7)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 164510
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865154
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84874 // Komentarjev: 1217707
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217593 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "