izpila je mojo rožnato kri
luč je spustila kožo nad moje pline
zdaj iščem le krivo & oblačno
zdaj vijugam lahko svež kot jutranji smrkelj
čevelj mi je lahko dim
dim lahko mi je gnila senca
senca mi je lahka kot njene vseprisotne karikature
senca lahko mi je pesek v esenci vrele tinkture
izginem med izginulimi ulicami brez jaškov
zopet ga prižgem & ujamem njegovo plastično oglje
jedek sem kot naravnana apokalipsa
zamrznjen kakor komarjeva pijana elipsa
imam lahko ledeno bele členke
lahko imam drevesa koder moralo vzpenjati bi se jeklo
lahko imam nič pa dosežem več
imam pa bokal bolečine & njene namišljene dokolenke
kar končam označim z zlatnim kozlanjem
potalam organe žil & upam na drastične pujse svetohlinja
ko fosfor mi napolni nohte njen privid proseče izginja
sam pa ognem se plamenov svobode 
saj čakam skupaj z njenim odgovorom brezdanjim
27. januar 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (2)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163641
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863791
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84599 // Komentarjev: 1210718
Avtorji fotografij: 25373 // Slik: 216426 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "