končno
zdaj lahko opazujem njene roza vezalke na njenih azbestnih supergah
žvenket njenih preveč kovancev za prekratko noč
njeno pohvalo kitk ki vidi jih samo vaš pisun
čop oz rep ki mi pogrezne sedimente
nerodno zvijanje tobaka ki ji poplača ves šlampasti trud
vse njene anekdote & vmesni smeh
kriljenje prazne roke ko poslini pohotni filter
vse njene prikupne zobe ki me oslepijo
počasno kajenje & govor skozi plašni dim
njeno prekrasno žrelo ki me razdre
prekrižane gležnje ki se ne upirajo teži dejstev
njeno dokaj pokončno držo ki omamlja ptice po drevesih brez potomcev
njen poročni prstan ki objame ročaj otrple šalice
njeno desnico poveljujočo avri krog njenega ostrega obraza
njene gmotne podočnjake ki bi jih lahko izrezal izpod
polnih lic & jih razstavil kot prepopolnost
njene nogavice pod peščenim zrcalom ki me lupijo
sekalca ki me sestavita
kapaciteto njenega hitrega glasu ki razumno nori
petorko resnih prstov ki otresa vse tja koder jutri me ni
dokončno
samo dva gumba nasproti stranišča me gnjavita
14. april 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (10)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 164518
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34296 // Odgovorov: 1865165
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84876 // Komentarjev: 1217752
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217599 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "