nekoč upam da mi pretrese uvele sanje
da posušene smeti izdolbejo prepozni mi grob
da vsakdanji pajki spontano oluščijo moj odreveneli strop
da vse kar je prazna častila potone v membrane brezdanje
kretnje bičev po hrbtih pajčevinastih stopinj
vem da boleha & vem da sam je ne ozdravim
zlatno nebo ki šprica zgneteni pepel namerno noge iz njega sestavim
& hlepim po mraku môr ko v čilem telesu sivih žil zapreti zvin
nekoč upam da valove mojih pesmi popije
da kristalno oglje mojih rusih ran s prsti poliže
nekoč upam da srobote nad mojo luknjo občasno še postriže
da vse kar nikdar nisem izbrisal njena solza v noči zakrije
da poruši vžigalice med trsi & oljem ujete
kratkožive melodije prhutanja ječ & lome med njenimi stopali
večna vstajanja & večne spance ki laži v snu mi bodejo pokrali
& kosti deroče med drhal tihote med moje rime že neštetokrat izžete
zdaj večerna slabost ob usahlih fontanah svoje tetive napaja
nekoč upam da pozabi moje spomine & njih ničvredne tone
nekoč upam da prekolne vso napisano turobo & sluz ki med strele tone
ostal bom kakor sem bil
benigen
nesrbeč
lakomno tih
neponavljajoča se vaja
21. julij 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 163583
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863636
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84539 // Komentarjev: 1210237
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216251 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "