delala je sklece na premraženih rebrih
barvala okostnjake stlačene med medle trikotnike
bruhal sem
& se bal da vse kar me je duhamorno ranilo nikdar ne crkne
izdelovala se je izpod medeninaste prhe
moji prsti na pipi ne puščajo dlak & nohtov
prišla je v moj prepad & dvignila le prah
moja usta na lužah ne opijejo ničesar otipljivega
moja olivno zelena zijala le klovn so v padajočem mleku
nje vsepresihajoča veja črviči mojo zlagano podgano
njena nenadležna pamet ni škrbina
meni ne ostane niti beseda ki bi jo spustila
usnjene kosti
juha pajkov
srebrni varuhi
zmehčani žili
usnjene kosti kakovostne strelice v njene brizge srca
juha pajkov nocoj prav čedna prestavi dolgočasni ples plešastih valov
srebrni varuhi strahu jutri med členkaste korene namečejo sol
zmehčani žili pa napolnejo z leseno reko če več od mene velja
prosim te samo da ničesar mi več ne poveš
prosim te da veš kako lahko lahko bi te pozabil
a nočem več noči v temni tišini zdaj ni več bed ki lahko bi jih zlorabil
nočem več spomina na mlajšo zagnanost
ne da šepetati v vagine se mi mrež
22. avgust 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (4)
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
31 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 163591
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34261 // Odgovorov: 1863671
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84553 // Komentarjev: 1210334
Avtorji fotografij: 25364 // Slik: 216274 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "