Uporabnik: Geslo:
(Odprto pismo uredništvu Primorskih novic)
25. 4. 2013 imam v prostorih knjižnice Lucija literarni večer, kjer bom predstavil opus 16 knjig, vključno z novo, Sledi, posvetitve. Na obali delujem intenzivno zadnjih 20 let, ampak ostra, analitična beseda vas verjetno ne zanima, lastniki kapital vam dirigirajo, o čem pišete, drugače bi bil časopis Primorske novice bolj živ, verodostojen. Vaši poenostavljeni članki so svetlobna leta stran od raziskovalnega novinarstva. O moji literaturi, uporniškem aktivizmu ste uspeli objaviti nič. V intimnem dnevniku Brezčasje (CZ, 2012) sem pisal o žalostnem stanju duha na obali, o brutalni povezavi politike in kapitala, don Pope del Palma se bo z podrejenim šefom gradbenega lobija, po ulicah betonskega mesta preganjal s pištolami za razdelitev plena. Žalostno, da novinarji tako malo berete, potem seveda ostajate na površini vseh pojavov, prenašate sto krat ponovljene vestičke, rumene trače in novice o lokalni hortikulturi, tako ustvarjate nestvarno sliko družbe, ki se ogiba poglobljeni refleksiji. Že dolgo vemo, da je resnica, resnica tistih, ki mislijo drugače, samo upam lahko, da mi neznanci spet ne bodo grozili, poglobljene metafore razkrivajo skrivne mehanizme oblasti, mogoče tudi pisateljev narcizem, bolestno užaljenost, da niste opazili njegove veličine. Novinarji ste poslušni, prestrašeni hlapci kapitala, soodgovorni za tragično stanje v državi!
Vse dobro, mir v duši,
Igor Bizjan
8. april 2013 | Zaznamki: Lagodnost novinarjev! | Komentarji (3)
Množica v Vatikanu je vzvalovila. na balkonu se nekaj dogaja, množica vzklika, živel papež. naj nas zaščiti pred zlom, vodi v odrešenje. Napetost narašča, kdaj bodo verniki slišali odrešujoči besedi Habemus Papam. kdo bo vodil 1,2 milijardno množico vernikov po svetu. Koliko časa nas bodo še pustili čakati v nestrpnosti? Te dni so po svetu vzcvetele številne stavnice, po vzoru nogometnih, kdo bo novi papež. Zavese se premikajo, kardinal bo sporočil ime. Zavesa se je odgrnila. Imamo papeža! Južnoameričan iz Buenos Airesa, rodil se je leta 1936, italijanskega porekla. Učil je književnost in psihologijo, potem so ga posvetil v duhovnika, Doktoriral je v Nemčiji. Papeško ime Frančišek, argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, preprost, vozil se je z avtobusom, si kuhal sam. Mogoče si je vzel veliko časa za molitev v sobi objokovanja, zaradi teže odločitve, da bo sprejel najtežjo službo. Pot ljubezni, bratstva, zaupanja med nami. Molitev ljudstva za blagoslov v tišini, da bo papež vreden božjega blagoslova.
Pot ljubezni, bratstva, zaupanja med nami.Naj papeža vodi kristusovo srce, ne samo interes cerve
Molk v božji hiši (Režija/ Alex Gibney), je mogoče malce senzacionalističen, ampak verodostojen prikaz spolnih škandalov v cerkvi, od šestdeset let dalje Na katoliški šoli Sv. Janez v Milwaukeeju (ZDA) je duhovnik Murphy zlorabil okoli 200 gluhonemih dečkov. Ponoči se je kakor volk sprehajal po spalnici in iskal žrtve, dečke (starši niso znali znakovnega jezika) so se v grozi tresli, da ne bi izbral njih. Pripoved žrtev je pretresljiva, nazorno prikaže, da je cerkveni sistem sistematično prikrival zlorabe, celo ukazal, da jih ne smejo prijavljati na policijo Afera je dobila neslutene razsežnosti, ko je žrtev tožila cerkev. Papež v odstopu Ratzinger je kot prefekt kongregacije za nauk vere, vsaj od leta 2002, dobival na mizo spise o podrobnostih pedofilskih nečistosti, a ni zmogel poguma, da bi ustrezno nastopil zoper zločine nad otroško nedolžnostjo. Vsi grehi naj ostanejo znotraj cerkve, storilce so premeščali iz župnije v župnijo, namesto, da bi jih izobčili in predali policiji. Mogoče se je papež počutil krivega, priznal, da ni nad posvetno in cerkveno oblastjo. Je odstop znak kesanja za zločine podrejenih, posvečenih mož, ki so v deliriju napuha, zadovoljevali slo, uničevali nedotaknjene duše, angele? Gnusna dejanja, ne more opravičiti nihče, to presega božjo moč, iz zemlje so božji služabniki naredili pekel, iz najšibkejših ultimativne žrtve.
Novi romunski filmi so mi všeč, ontološko mračnjaška atmosfera je podobna domači, Daleč za griči (naslov), v samostanu sta dve mladostni prijateljici, siroti izgubili erotični stik. Nuna se je zaobljubila Bogu, zasedel je njeno srce, ljubimki ni več pustila blizu. Njej se ob neuslišani ljubezni zmeša, zaprejo jo na psihiatriji, nafilajo s tableti. Po izboljšanju duševnega zdravja se poslovi od krušnih staršev, ki so jo izkoriščali kot delavno silo, preda denar, imetje samostanu, samo, da bi bila blizu prijateljici a njena kipeča narava, uporniški duh, se ne more podrediti okostenelemu režimu v zaprti instituciji, Nune (nastopajo kot zlovešči zbor, v grških tragedijah), jo zvežejo, zaklenejo na deske podobne križu, nekaj dni, pustijo brez hrane, vode Duhovnik ob prebiranju psalmov, iz hirajočega telesa izganja zli duh, dekle se zvija od bolečin, a eksorcist nima sočutja, praksa se nadaljuje Totalne institucije imajo podobne metode, posameznika poskušajo razosebiti, podrediti kolektivu, normalnosti, močna čustva so prepovedana, zahteva se red, poslušnost, ubogljivost. Kolegica jo ponoči odveže, nima več ne telesne, ne duševne moči, da bi pobegnila, zjutraj mrtva najde mir. Nune odpeljejo na zaslišanje k tožilcu, da je bog res kdaj komu sodil, nimamo nobenih otipljivih dokazov. Režiser Cristian Munguio, dobitnik zlate palme za prejšnji film, je v Cannesu tokrat slavil z nagradami za najboljši scenarij in najboljši igralki. Zlo v imenu dogmatične vere se globoko vreže v gledalčev pogled.

Igor Bizjan
13. marec 2013 | Zaznamki: Žrtve trpijo, papež molči | Komentarji (3)
Neverjetno, kako je splahnela, množična, odločna vstajniška retorika po odhodu Pleška. Ljudje se kot vedno zadovoljijo s kozmetičnimi popravki, prava sprememba zahteva odložitev udobja, licemerstva, vdanosti v usodo. Nihče ne bi nič tvegal, vsi bi radi samo dobivali, besedo, telo zastavi samo peščica, ponavadi se jih razglasi za nore. Večina ljudi bo glede na to rahlo rošenje, kasneje prišla na brezplačni koncert. Tako gre to. Spontani upori so se utopili v kapitalu. Nekaj zanimivejših transparentov: »Slaba banka? Ne, slaba stranka!« »Roman 1984 ni mišljen kot navodilo za uporabo.«, »"Parlament je marionetno lutkovno gledališče, ki ga upravljajo strankarski veljaki", "Če Pahor ni znal živeti s 3000 evri, kako naj upokojenci živimo s 400 evri? Sramota za državo"", Padec Janševe vlade je šele prvi korak. Protestiralo bomo tako dolgo, dokler ne bomo počistili slovenskega političnega prostora. Zato smo s seboj prinesli veliko metel.", Vladajočo stranko, ki podpira korupcijo, so zamenjali s vladajoči stranko, ki podpira korupcijo. in temu pravijo sprememba.«, "Zahtevamo spremembo volilnega sistema, preferenčni glas, da se na naslednjih volitvah v parlament ne naselijo le strankarske podgane." "Svinjak je isti, korito je isto, le svinje so se malo premešale," "Policija povsod, pravice nikjer, Transparentov proti Janši je odločno manj, prevladujejo parole proti politični eliti, skorumpiranosti, in drugim dostojanstvenikom, ki so »zavozili Slovenijo«.
Peš sem se odpravil do mesta. Na postu sem, a nič manj buden in živ. Pred sodiščem je prvo »vseslovensko ljudsko sodišče« izvedlo proces, v katerem so obsodili politike, ki so državo spravili na kant. Del vstajnikov se je vrnil na Kongresni trg, nekaj jih je zavilo vstran na Čopovo ulico in odšlo proti Magistratu. Do župana imamo čuden, nezdrav odnos, mogoče celo strahospoštovanje, zna biti neprijetno, verbalno agresiven. Simbolno nas je zadolžil, ker je lepo, moderno uredil Ljubljano, čeprav z velikimi krediti, priznavamo mu mešetarske spretnosti, takšan odnos imajo Italijani do dolgoletnega voditelja S. B, radi bi mu bili podobni, obenem pa so zavistni, ob političnim spletkah jim gre na živce, a se ga ne morejo, nočejo znebiti. Od 5000 glave množice se je manjši del sprehodil mimo Magistrata, tam smo ambivalentno, nerodni sami pred sabo, stopicali na mestu, ni se razvilo spontano, močno, glasno skandiranje, da je gotov.Župan lahko samo preko vztrajanja v politik, zakrpa finančne luknje v družinskih podjetjih, možnost vplivanja na ključne gradbene odločitve, je zanj stvar preživetja. Vse skupaj je bilo šibko, vse kaže da imamo drugačne politične, etične, pravne kriterije do Pleška, ki nam gre iz korenin na jetra, kot do karizmatičnega biznistajkuna, ki ne uspe krotiti razvajenih otrok politike. Približno 1000 vstajnikov je pred policijsko postajo na Trdinovi ulici in zahteva izpustitev pridržanih izgrednikov. (pubertetniški upor proti avtoriteti.) Srečal sem prijatelja, bil je žalosten, sin ne študira, nima prave volje, čvrste, odločne usmeritve v življenju. Redke so družine moje generacije, kjer so otroci našli sami sebe. Največja žalost tranzicije, mladini nismo pustili veliko upanja, da bodo živeli v spodobni državi. Mediji so proteste napihnili, a vsakemu razsvetljenemu udeležencu je jasno, da vseskozi izgubljamo bitko proti kapitalu, iluzije v glavah še vedno niso izpuhtela, nasedamo na vsako dimno bombico, preusmeritev pozornosti. No, vsaj zastonj kulturni program smo protestniki poslušali, na odprtem odru olajšali dušo, povedali osebne težave, zgodbo. Upanje vedno ostaja, lahko se veselimo 5. vstaje naroda, spet bodo mediji lahko vročično predstavljali dogodke na ulici, moč naroda in svetle perspektive, nekje megleno v prihodnosti, spet bomo pozabili na vsakdanje probleme, sanjajoč o svobodi, enakosti bratstvu. Protesti, brezplačna zabava, mamilo za ljudstvo. Kdaj se bodo udejanjile tisočletne sanje prevaranega naroda?
Igor Bizjan
10. marec 2013 | Zaznamki: Kdo, je, ugrabil, proteste? | Komentarji (13)
Dovolj strahu (Strah je zaveznik bogatih), dovolj manipulacij, naj se kriza prelevi v katastrofo, banke naj dokončno propadejo. Na pogorišču bomo zgradi nov sistem, po meri ljudstva, z novimi ljudmi, z novim upanjem. Dovolj vsakodnevne proizvodnje tesnobe, strahu, discipliniranja, dovolj kapitalizma po meri peščice, gremo do konca, po naši volji, odločitvi, odgovornosti!
Mazohisti smo blebetači, radi bi se postavljali kot vstajniki, bili pomembni, se vpisali v zgodovino, nismo pa sposobni, sanjati o radikalno novem, plaši nas, malo bi bili uporniki, malo pa zasebni, mali, drobni, preračunljivi, profiterski kapitalistki. Vse življenje nasedamo iluzijam, hranijo nas z lažmi, drobtinicami, menjamo gospodarje, preobleke, v resnici se zaresne, osebne svobode (razširjene zavesti za katero je potreben dolgotrajni mukotrpni proces dela na sebi, zaenkrat je kritične mase premalo) bojimo kot hudič križa, kajti potem bi bili za vse krivi, odgovorni sami. Mi, t. i, vstajniki smo šleve, hlapci, navdane majhne, napihnjene pičke, zato se bo spremenilo nič, če bi prišli na oblast, bi bilo mogoče še slabše, v človeškem rodu ždi plenilski nagon, egoizem, skrb samo za svoje leglo, o skupnem dobrem lahko samo sanjamo, blebetamo…
.

.
Igor Bizjan
6. marec 2013 | Zaznamki: Naivni, neodgovorni | Komentarji (10)
G, Turk, vse vloge v življenju so iluzija, tudi vloga ministra. Že nekaj časa vas spremljam na družabnih medijih, lahko rečem, da ste v virtualnem svetu vzor strpnosti, odprtega duha in tolerance. V realnosti se čuti, da gojite zamero do kulturnih delavcev, saj smo vas takoj po ukinitvi ministrstva napadli na nož, a morate razumeti, z vsem srcem bijemo za kulturo, kar ima človek rad, brani z vsemi močmi. Zrela osebnost odpušča, pripravljena je priznati svojo zmoto. Sem ljubitelj slovenskega filma, tudi pišem o posebnih, inovativnih metaforah. Zakaj mora novoimenovani direktor Vibe filma Prodnik oditi?. Preprosto, ker ne mara slovenskega filma, bo njegovo imenovanje, vsem stranem sprožalo srd in neskončne konflikte, ki bodo motile normalne, ustvarjalne procese. Filmski, in ostali ustvarjalci, potrebujemo mir, urejene pogoje za delo. Ko nas ne bo več, bodo ostali samo plodovi duha, ki bodo pričali o težkih časih v solzi dolini Šentflorjanski. Slovenska, umetnost, film, je pomembnejši od naših nevrotičnih, ideoloških razprtij Prosim, da prisluhnete filmskim delavcem. Poslušajte, če so vsi proti nastavitvi, potem je logično, da nimate prav, mar ne! ( Ko postane domoljubje poligon za izločevanje, favoriziranje edino pravih, naših, ga je potrebno reflektirati, ostro obsoditi Kje je meja med ljubeznijo do svojega in sovraštvom do tujega? Kako razumeti drugega?)

S spoštovanjem,
Igor Bizjan
22. februar 2013 | Zaznamki: Solzna dolina Šentflorjanska | Komentarji (2)
Depresija, anksiozne motnje so, učitelji na poti spoznavanja samega sebe O čem bodo učenjaki pisali, če ne bodo poznali vse nianse trpljenja, strahu, dvoma, šel trpeči spozna, lepoto življenja brez bolečin
Znamenja, da se s človekom nekaj dogaja so več plastna. Mogoče se začne s panično reakcijo. V trgovini nas začne dušiti, srce razbija, strah nas je , da bomo kolapsirali, si naredili sramoto, padli po tleh, vsi bodo videli, da ne obvladamo samega sebe. Počasi se strahovi začnejo množiti. Bojim se, da bo jutri, čez mesec dni načrtovani poslovni dogodek splaval po vodi, bojazen pred bojaznijo postane stalnica našega življenja Umikamo se v samoto, zgubljamo prijatelje, venomer v strahu nismo več prijetna družba za prisilno nasmejane ljudi. Pomirjevala pomagajo samo na kratko, po daljšem jemanju se nanje tudi fizično navadimo. Prava notranja depresija, nima veliko veze s tem, da smo enkrat dobre volje, drugič pa se nam ned da pogovarjati, najraje bi se skrili v lupino telesne varnosti. Pri resnem obolevanju ne moremo vstati iz postelje, jesti, vsako potovanje do stranišča postane muka. Temna luknja v katero se pogrezamo je enako niču, praznini brez občutkov, nikogaršnja zemlja polna bolečine, ki se seli po telesu. Romamo od zdravnika do zdravnika, a vsi izvidi kažejo, da je stanje normalno, nas pa boli duša, v telesu se naseljuje topa bolečina, brez izvora in stalne lokacije. Pravijo, da so sodobna zdravila sposobna vplivati na procese v možganih, povečuje se nivo serotonina, dopamina, po mesecih in letih jemanja se počutimo bolje. Ne bom se delal pametnega, mogoče je v hudih stanjih, ko pacienti mislijo na samomor, res nujno vzeti tabletke, a če se človek ne počuti ljubljen, če se mu cefra, sesuva samopodoba, je potrebno globoko zaorati v podzavest, prepričan sem, da se trening za depresijo začne že globoko v otroštvu. Naše zdravstvo, s prepolnimi čakalnicami, premajhnim številom psihiatrov in usposobljenih psiho terapevtov, človeku v duševni stiski ne more nuditi zadostne opore, izjema so premožni ljudje, ki si ustrezne terapije lahko plačajo. Ko propade tovarna, v kateri je mož in oče delal, garal celo življenje, sedaj pa si ne more privoščiti nič, nastane odličen poligon za socialno depresijo, za katero navadni ljudje niso odgovorni sami, kriza najbolj prizadene etične ljudi, ki se jim je zgodila krivica.
Škoda, da ljudje, ki se bolnišnično zdravijo zaradi motenj dobijo stigmo, papir, da so drugačni, moji izkušnje kažejo, da veliko bolje shajam z ljudmi, ki so veliko prestali, od njih se lahko naučim, kako se premaguje bolečina, (Zdravi so si podobni kot jajce jajcu, vsi zdravi, vsi konformi, norci smo inovativni, vsak totalni model sam po sebi.) Od številnih pijancev, ki se majejo od šanka do šanka, pa veje samo gnus in sovraštvo, razčlovečeni alkoholiki zastrupljajo dom, domovino, njih se tolerira, ker živimo v mokri kulturi, Norost je temeljno stanje, ki nas dela človeške, odpira nas za toleranco, postajamo strpni, ustvarjalni, barviti. Za več norosti, ustvarjalnosti, kreativne nepredvidljivosti, za manj politikantstva, manipulacij, spletk in laži.
Igor Bizjan
19. februar 2013 | Zaznamki: Trpljenje, črna luknja | Komentarji (15)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ... 24 25 26
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 144102
Forum avtorjev: 15583 Forum teme: 33455 // Odgovorov: 1815457
Blog avtorjev: 3341 // Blogov: 69949 // Komentarjev: 986038
Avtorji fotografij: 22542 // Slik: 184519 // Videov: 20243 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane