Uporabnik: Geslo:
Tek v Logarsko dolino je bila moja prva tekaška tekma, ki je ne pozabiš nikoli. Takrat jeseni 2004 sem tekel iz Luč 17  kilometrov sam, pripravljen polovično, spodbujan z lastno motivacijo in deset kilogramov težji. V soboto sem prav tako tekel sam, odlično pripravljen, spodbujan s kolektivnim duhom kolegic in kolegov, s katerimi smo se skupaj, kar nekaj tednov pripravljali na to dirko.  Moj tekaški načrt je bil ambiciozno zastavljen, preteči 27 kilometrov iz Ljubnega in med tem premagati skoraj 300 metrov nadmorske višine. Na tekmi sem nameraval preizkusiti svojo vzdržljivost in hitrost na daljši razdalji. Proga v Logarsko je nekaj posebnega ravno v tem, da te objame slikovita pokrajina, ki vijuga, se spušča in dviga, nato pa se postopoma  zoži v zelo ozko dolino ob Savinji. V zadnjih petih kilometrih vzpona nenadoma tečeš skozi »naravna vrata« v slikovito ravninsko dolino. Pred mano se odpre širno obzorje z gorami, stranski pogled pa v tekaškem koraku spremlja prekrasna zelena pokrajina.

 
Naša pot se je začela zgodaj zjutraj v Ljubljani, ko sem se v avtomobilu pridružil Silviji njenemu možu Sašu in  Poloni. V Ljubnem so se nam je pridružili še nas trener in kolega Tadej, Nataša in Jakob. Matevž s sinom nas je prišel bodrit.

Naša motivacija pred tekmo je bila izjemna.  V Ljubnem nas je pozdravilo sveže vreme. Na lokalni cesti proti Ljubnem smo srečevali ultramaratonce, ki so imeli za
sabo že dobrih trideset kilometrov. Vsak v svojem tekaškem ritmu, nekateri bolj,
drugi manj utrujeni so odštevali kilometre na dolgi vijugasti poti. Napolnili  smo si vsak svoje energetske zaloge in v naslednjih trenutkih že stali na startni črti.


Potem smo stekli vsak proti svojemu tekaškemu cilju. Moje korak je bil svež, kot še nikoli. Barvita pokrajina in svežina sta polnili pljuča z vsakim sunkom kolena po klancu navkreber. Potem pa spet vzpon in zanimivost. Noge so bile vse bolj lahke. Med tekom sem srečeval in prehiteval »ultraše«. Pozdravil in bodril sem vsakega, ki sem ga prehitel, presenečen v mislih,  koliko odrekanja in samodiscipline je potrebno, da se odpraviš in da uspeš preteči razdaljo 75 kilometrov  na dolgi poti
od Celja do Logarske doline. Nekje na tretjini poti smo prečkali most čez Savinjo in ves čas nadaljevali po vijugasti in ozki cesti proti dolini. Svež zrak me je z
vsakim naslednjim korakom polnim z zadovoljstvom in voljo, da vztrajam v nameravanem  tempu do konca. Sonce se nas je usmililo s svojimi žarki in počakalo naš posamični prihod skozi »vrata« v Logarsko dolino. Večkrat me je presenetila misel, da je do cilja še dolga pot. Toda za razliko od prejšnjih letošnjih tekem, so bile moje noge na dvajsetem kilometru še vedno lahke, korak pa poskočen.
Tam nekje na osemnajstem kilometru sva z naključnim tekaškim kolegom izmenjala par besed. Takšna srečanja se običajna takrat, ko večkrat prehitiš sotekača ali pa on tebe. Ne vemnjegovega imena, trenutek pa je na fotografijo zabeležil Saša.

Tudi Silvija in Jakob sta tako veselo mahala fotografu, kjub nenehnemu teku navkreber.

Nataša se verjetno še ni zavedala, da bo druga najhitrejša na 27 km. 

Polona se ne da in švigne kot strela.

Medtem, ko Tadej veselo maha proti cilju z neznanim tekačem zbirava zadnje moči za naskok zadnjega vzpona pred dolino.

Na dvajsetem kilometru sva si s sotrpinom bratsko  razdelila približno dva decilitra energetske mešanice in požela glasno odobravanje fotografa ob progi. Kolega je bil bolje pripravljen. Med 22 in 25 kilometrom sem nekoliko zaostal za njim, čeprav me je ves čas spodbujal in mahal z roko naj ga poskušam dohiteti.  Kljub temu, da imel še nekaj energetskih zalog za pospeševanje, mi to ni uspelo. Z zadnjimi atomi energije je moje telo na ravnini zadnja dva kilometra  grelo prijetno jesensko
sonce. Kmalu sem v daljavi zaslišal glasbo in po 2 urah in štirih minutah zmagoslavno stekel v cilj. Tam je že čakal zmagovalec na 27 kilometrov, naš trener Tadej. Sledili so odločni in vzajemno stiski rok vsakega in nepopisno zadovoljstvo v veselju, da nam je uspelo. Potem so pritekli še ostali, Nataša, Silvija, Polona Jakob, Marjana, Tina, Maja ter vsi ostali teku predani, tekačice in
tekači naše skupine, vsi v svojem najboljšem ritmu. Tadej, Nataša in Silvija in
Tadej so osvojili zaslužene pokale.

To je po lanski Palmanovi letošnji največji kolektivni uspeh društva AADS. Utrujeni in nasmejani obrazi združeni v skupnem  razumevanju tekanja smo zmagali vsak v svojem tekaškem srcu, v  prekrasni dolini na svežem planinskem zraku. Tako kot smo različni v svojih tekaških ciljih, smo tudi  različni v svojih značajih, hitrosti  in vztrajnosti. Vse naštete in druge različne stvari  nas naredijo vsakega od nas posebnega, dobrega in prijetnega v odnosu z drugim.

Nam tekačem ni težko v vsakem trenutku in v vsakem času podariti nasmeha, kar tako brez namena in odgnati slabo voljo tudi takrat, ko marsikomu ni do smeha.
Naj živi židana volja, vtkana v vsak naš prihodnji tekaški korak!
POGLEJTE ŠE VIDEO ZAPISE O DOGODKU:

http://www.youtube.com/user/benslolj65#p
lay/all/uploads-all/2/fQS2f-EQGb0

http://www.youtube.com/user/benslolj65#p
lay/all/uploads-all/1/gL3OuXuBNSM

http://www.youtube.com/user/benslolj65#p
lay/all/uploads-all/0/X38MKyVjov0



REZULTATI:

http://www.drustvo-maratoncev-celje.si/l
ogarska%20d/rezultati/logarska2009.html#
MOŠKI_-_27_KM_(Ljubno-Logarska)_
8. september 2009 | Zaznamki: tek | Komentarji (1)
Zgodnje sobotno jutro in sonce, ki počasi vzhaja, naznanjata tekaški začetek dneva. Malo pred pol sedmo zjutraj se odpeljem proti Tivoliju. Petnajst minut pred sedmo pa že ubrano kot še nikoli prej stečem v prijetni skupini. To storim z dobrim namenom, da s tekaškim korakom objamemo Ljubljano na poti spominov in tovarištva. Ime je vse bolj živo tudi za  nas tekače in tekačice. V  mojih polnih šestih tekaških letih sem večkrat objemal Ljubljano. Spomnim se vsakega kilometra, posebnosti ob poti, kamenčkov,celo ljudi, dreves, grmovja v  različnih letnih obdobjih.
 
Tokrat sem se odpravil na pot v pozitivni ženski družbi. Polona, Andreja in Silvija so
izkušene tekačice na dolge in kratke proge. Skupaj v društvu tečemo že leto
dni. V vzajemnih pogledih je zaznati vznemirjenje pred preizkušnjo, tako zelo
znano vsem nam, ki tečemo skupaj ali posebej. Povsem enotni smo v nameri, da
objamemo Ljubljano na poti, kjer jo je nekoč objemala žica.
 
Namerili smo se premagati razdaljo 34 km in dodatne štiri kilometre iz Tivolija do starta in nazaj pri  mostičku izza živalskega vrta. Skupaj to znaša  38 km. Nismo začetniki in vemo, v kaj se podajamo. To bo odlična priprava na 27 km dolg maraton naslednjo soboto od Ljubnega do Logarske doline. Najprej hodimo in nato  stečemo, počasi in v ritmu,  tja proti Rožni dolini. Po 2 km ogrevalnega teka zavijemo proti Viču. Tempo postaja vse bolj živahen in ostaja na ravni pogovora. Ob Ljubljanici nas pozdravljajo predolge veje vrb, ki nas božajo po obrazih. Povsem nenadoma se srečamo s podobno tekaško skupino. V hipnem tlesku roke pozdravim starega tekaškega mačka Martina.  Tek proti jutranjemu soncu nas v mavrični barvi Ljubljanskega barja polni  z energijo. Golovec pred nami nas pozdravlja in je vse bližje. Prečkamo železnico in tik pod mogočnim hribom nekaj minut postanemo in spijemo izotonične napitke. Prva ura popotovanja je za nami. Po nekaj minutah in za nekaj decilitrov lažji stečemo v počasni vzpon v srce  Golovca. V nekaj minutah dosežemo vrh in uživamo v prekrasni zeleni naravi mogočnih dreves in blagi sapi, ki nas poživlja. Tik pred spustom zaprosim naključnega sprehajalca, da nas fotografsko ovekoveči v enkratnem tekaškem trenutku.

Sledi  spust v smeri Fužin. Jutranjih in  prijaznih sprehajalcev je vse več. Proti
Fužinam stečemo v prekrasnem drevesnem špalirju. Potopim se v misli, kako sem
nekaj let nazaj  prav tukaj, na tej ravnini premagoval svoje prve kilometre. Tečemo mino psihiatrične bolnišnice proti Polju. Občudujemo vzorno urejeno sprehajalno pot pod obvoznico, ki jo prečkamo dvakrat.
Kmalu smo na Letališki in v zmernem ritmu stečemo po najdaljši ravnini PST-ja vzporedno z vojašnico, kjer  je nekoč bilo letališče. Sledi asfaltno betonski del čez Nove Jarše. Preseneti nas možakar, ki nas v šali opomni, da smo zgrešili Prekmurje, kjer ravno poteka triatlon. Duhovitežu vrnemo nasmehe in se nič kaj ne obiramo. Spet smo urni čez del parka in pokopališča v Žalah. 
Nadaljujemo po poti spominov in tovarištva v smeri Bežigrada. Odločim se v hipu in kar med tekom posnamem nekaj fotografij v gibanju, še  preden dosežemo naselje  BS3 za Bežigradom.
 

Naši  obrazi ne skrivajo zadovoljstva, kljub dejstvu, da sta za nami že krepki dve uri teka. Tam imamo občutek, kot da smo pritekli v pozno jesen. Ulica je namreč polna odpadlega listja z bližnjih dreves. Kmalu prečkamo Dunajsko in nadaljujemo blizu mlekarne po ovinkih in asfaltu v smeri Šiške. Čutiti je rahlo utrujenost, saj se bližamo
tridesetemu kilometru teka.
Zaradi družinskih obveznosti kmalu zapustim skupino. V zaključne  štiri kilometre stečem proti Leku in Tivoliju. Hitro izračunam, da moram priti do 10. ure na parkirišče.  Zato pospešim v hitrem ritmu in sem presenečen, da je moj korak še zmeraj lahkoten.  Kolegice  nadaljujejo  po PST mimo Litostroja v Šiško proti Dravljam in Kosezam ter mimo bajerja in tam po manj kot treh kilometrih objamejo Ljubljano. Vse gre po načrtu, le vreme se počasi spreminja. Na obzorju se kopičijo oblaki. Medtem ko v hitrem ritmu  tečem od Leka proti Tivoliju, kolegice ubirajo pot mimo bajerja v Kosezah. Tam nekje jih zajame nevihta. To se zgodi nekaj
minut potem, ko sedem v svoj avtomobil na parkirišču v Tivoliju.  Vsi smo zadovoljni. Punce odločno objamejo Ljubljano na drugi strani Rožnika. Moj objem pa se zgodi tukaj na parkirišču, kar pomeni dva kilometra manj. Polona, Andreja in Silvija v izjemnem ritmu uspejo objeti Ljubljano v manj kot treh urah in pol ter premagati 38 km dolgo razdaljo. Iskreno jim čestitam.  Mojo skrb glede njihove ujetosti v nevihto prežene multimedijsko sporočilo Silvije s pripeto fotko:
 
 
Uspelo nam je z ubranim in živahnim tekaškim korakom objeti še zmeraj belo Ljubljano. Njen obroč je živ v naših dušah in telesih tako, kot smo živi mi,  ki vztrajamo v gibanju in zanesenjaškem tekaškem ritmu in vzklikamo: To bomo ponovili! Pridružite se nam!
30. avgust 2009 | Zaznamki: tek | Komentarji (2)
Smeh je najkrajša razdalja med dvema človekoma. Po Kantu je skupaj z upanjem in s spanjem trio, s pomočjo katerega človek lažje premaguje življenjske težave. Raziskovanje smeha, s katerim se ukvarjam v sklopu pozitivne psihologije, me vsak dan preseneča z novimi spoznanji. Med tekom v tekaški skupini AADS preučujem učinke smejanja in humorja na posameznike v različnih niansah našega  povezovanja v okviru skupine. Ne gre zgolj za posnemanje skozi šale med lahkotnim tekanjem čez drn in strn. Gre tudi za skrivnostno izmenjavanje oziroma zrcaljenje naših pozitivnih misli in čustev med gibanjem po Rožniku in okrog njega.
Včeraj dopoldne sem imel izjemno priložnost sodelovati v prijetni radijski oddaji Med štirimi stenami. V studio me je povabila nasmejana voditeljica Jana. Prijeten pogovor o smehu v živo in radijska izkušnja sta me okrepila v novih spoznanjih o smehu včeraj, danes in jutri.
Vabim vas k poslušanju posnetka:
/play/smeh-je-pol-zdravja/ava2.42227221/


18. avgust 2009 | Zaznamki: smeh | Komentarji (7)

 
Zgledi vlečejo
 
V Gorišnici, mojem rodnem kraju, so posamezniki sledili redkim tekaškim
vzorom in najprej tekali ponoči, ker jim je notranji glas govoril: “Kaj bodo pa
drugi rekli!” Toda vztrajno nočno tekanje je okrepilo njihovo samozavest in jih
spodbudilo, da so stopili v svetel dan in potegnili na plano mnoge sprehajalce
in tekače. Na prazniku teka na maratonu v Radencih je Gorišnico zastopala
tekaška ekipa začetnikov. To je zgodba o tem, kako zgledi vlečejo in razkrajajo
spone nečimrnosti, ustaljene vzorce mnenja in predsodkov o drugih in drugačnih.
Ali kot pravi Angeline Bauer v knjigi Pravljice zdravijo: »Kdor ne ustreza normam, se hitro znajde v nevarnosti, da ga razvrednotijo. Pri tem večina ne opazi, da nihče ni popolnoma “normalen”. Nasprotno,prav individualne posebnosti so tiste, ki nas naredijo ljudi z različnimi lastnostmi in odlikami in navsezadnje privlačne.« Tek nas naredi osebnostno in družbenoprivlačne za druge ljudi. Tako preženemo vire ljubosumja in nezavedneganadzorovanja drugih in drugačnih. Tudi zato tek razvedri našega duha, okrepi našo dušo in telo.
 
Vztrajnost in vzdržljivost v teku
 
Japonski pisatelj Haruki Murakami, dobitnik nagrade za literaturo Franca
Kafke, je leta 2007 napisal knjigo Kaj govorim, ko govorim o teku (What I Talk
When I Talk About Running). V njej je med drugim zapisal, da sta pisanje novel
in tekanje podobni. Pisatelj in tekač imata notranjo motivacijo in ne dosežeta
takojšnje opaznosti in potrditve. Ta pride šele čez čas. Ko sem začel teči, to
niso bile dolge razdalje. Tekel sem 20, največ 30 trideset minut. Toda ko sem
nadaljeval, se je moje telo počasi prilagodilo dejstvu, da tečem; postopoma sem
povečal razdaljo in dihanje se je umirilo, pulz je padel. Najboljše spoznanje
pa ni bila pretečena razdalja ali hitrost, temveč spoznanje, da zmorem teči
vsak dan in brez ustavljanja z motivacijo. Zato je pri začetku tekanja domnevno
najpomembnejša dimenzija vztrajnost kot vzdržljivost – sposobnost vztrajanja in
premagovanja manj prijetnih občutkov. Posameznikova vzdržljivost je močno
povezana s pragom bolečine in sposobnostjo njenega premagovanja. Vztrajanje v
težkem je stvar poguma, odločnosti, velike volje in motivacije. O zmagovalcu zelo pogosto odločata motiviranost in psihična trdnost, morda bolj kot drugi dejavniki,
pravi v novi knjigi Šport po meri mladostnikov Branko Škof.
 
Motivacija in motivacijska situacija
 
Motivacija je eden od najpomembnejših duševnih procesov (druga dva sta
čustvovanje in zaznavanje). Je nekakšen notranji spodbujevalec našega vedenja,
ki nas spodbudi in potiska k dejavnosti.
Izvorna latinska beseda (movere) pomeni gibanje. Fizik Isaac Newton je v svojih
dveh zakonih zapisal ključni premisi, ki sta lahko zgled za tekačico in tekača
začetnika: a) vsako telo vztraja v mirovanju, dokler nanj ne delujejo sile, in
b) telo v gibanju ostane v gibanju. Gibanje je naše življenje, pri čemer je
motivacija tista, ki ohranja našo življenjsko energijo. Zato je motivacija
izmuzljiva, znanstveno in strokovno težko opredeljiva, beseda, za katero ni
recepta. Vsak posameznik je svoj motivator, pri čemer potrebuje vzornika. Če se
odločimo za fizično vadbo teka, motivacijo potrebujemo, da začnemo teči inpredvsem, da vztrajamo oziroma vzdržimo v fizičnem treningu. Roberts (2001) je
motivacijo v športu opredelil »kot aktivnost osebe, ki se loti naloge, v kateri
ona ali on tekmuje in se vrednoti  z drugimi, ko si prizadeva doseči neke standarde odličnosti«.
 
Sam svoj motivator! Zavedanje sprošča ustvarjalne sile
 
»Veliko ljudi ve, česa nočejo. Toda le malo jih ve, kaj hočejo. To zmedolahko odpravi zavedanje. Če se zavedamo, lahko spoznamo, kaj hočemo in kakopridemo do tistega; zavedanje sprošča ustvarjalne sile,« pravi Feldenkreis vknjigi Gentle Running (Sproščeni tek). Friedrich Nietzscheje bil ekstremist v mišljenju in izjemen filozof, ki je zagovarjal skrajnost človeškega duha in telesa. Med drugim je zapisal, da je edino misel, ki se porodimed gibanjem, vredna naše pozornosti. V spisih je veliko energije posvetil zdravemu duhu v zdravem telesu. Tudi Gustav Jung in Sigmund Freud sta bila prepričana, da je naša motivacija v glavnem notranji in globoko podzavestni proces. Kajti samo z zavestno voljo človek preseže nagonsko naravo. Zavestna posameznikova volja v teku pa ni zadostna, ker je človek tudi družbeno bitje. Zato skupinski šport razvije in okrepi voljo za vzdržljivost v skupinskem gibanju. To lahko najbolj pojasnimo s teorijo volje psihologa Vigotskega, ki je ugotovil, da motivacija
ni samo notranji psihološki dejavnik, temveč tudi družbeni dejavnik. Na našo motivacijo vplivajo drugi posamezniki s svojimi zgledi, ki nas vlečejo in pogosto
potegnejo v podobno dejavnost. Za začetek naše tekaške motivacije je potrebna aktivacija, in sicer kakor neke vrste aktivnost posameznika od popolnega mirovanja do maksimalnestopnje gibanja. Športni psihologi razlikujejo dve vrsti motivacije: intrinzično ali notranjo in ekstrinzično ali zunanjo (Vallerand in Rousseau, 2001). Intrinzični ali notranji motivatorji se nanašajo na gonilno silo za izvajanje aktivnosti samega sebe, pomenijo osebno zadovoljstvo in radost udeležbe, na primer v tekaškem gibanju. Nekateri ljudje imajo radi hojo ali zmerni tek preprosto zato, ker jih napolni z občutki veselja in notranjega miru.
 
Zunanji in notranji motivatorji
 
O zunanji motivaciji govorimo takrat, ko je oseba vključena v nalogo kot
rezultat zunanjih dejavnikov, kar pomeni biti angažiran v neki aktivnosti, ki
je sredstvo, naravnano k cilju. Tudi uspeh v rekreativnem teku je odvisen od
motivacije in volje športnika. Visoka stopnja posameznikove motivacije zato
zahteva vzdržati v programih fizične vadbe in aktivnosti, ki nam jo predpiše
naš skupinski trener teka. Naše motivacijsko vedenje spodbujajo motivacijski
dejavniki in ga usmerjajo k določenim ciljem. Naša osebna motivacija za to, da
začnemo in zdržimo v teku, je notranje strukturirana glede na to, kako je
intenzivna (določena oseba je lahko aktivna na lestvici od negibnosti do visoke
stopnje intenzivnega gibanja) in kako je usmerjena (naša težnja, da se v teku
izogibamo določenim neprijetnim situacijam; primer: tekmovanje, poškodbe, ali
pa prevelike evforije, zanos, doseči zastavljeni tekaški cilj). Naši motivi so
izjemno dinamični. Govorimo o motivacijskem pluralizmu. To v praksi pomeni, da
si naši motivi na eni strani nasprotujejo, na drugi pa so usklajeni. K tej
dinamiki pripomorejo tudi razne frustracije na treningih pred tekmo
(frustracija v takšni situaciji nastopa kot stanje oviranosti v motivacijski
situaciji: gremo na tekmo premalo pripravljeni ali pa z blažjo poškodbo). Pri
tem okrepimo svoje slabe občutke do teka nasploh.
 
Tek trojk in usmerjanje tekaške motivacije
 
Tekaška motivacija je notranje strukturirana.
Tek trojk v Ljubljani je primer enkratne motivacijske situacije, ki je nekajposebnega v svetu. Čeprav po svetu organizirajo podobne prireditve, je
ljubljanski tek po progi poti spominov in tovarištva izjemna socialna in
vzajemna izkušnja tovarištva v najširšem pomenu besede. Trojka, sestavljena iz
treh žensk, treh moških ali mešana, ima namen, da na progi, dolgi 28 ali na
kratki 19 km,
priteče skupaj v cilj. Tek trojk je izjemna izkušnja za vsakega tekača, ki se nauči
teči v skupini s počasnejšimi in hitrejšimi od sebe. Zaželeno je, da so
tekačice in tekači dobro telesno in fiziološko dobro pripravljeni, zato pridno
in skupaj trenirajo. Bolj kot kjer koli pridejo do izraza socialni in individualni
psihološki dejavniki. Tek trojk je primeren za tekačice in tekače s srednjo
izkušnjo (najpočasnejši ali manj trenirani tekači morajo imeti izkušnjo, da
zdržijo v teku dve uri). Usmerjanje pa je notranja težnja posameznika, spodbuda,
da se izogne neki situaciji. Kakšen kilometer ali manj pred koncem se nekatere
tekaške trojke povežejo v kohezivno enoto s pasovi, da lažje pridejo na cilj.
Pri tem teku pride do izraza geslo vsak je zmagovalec in pa važno je sodelovati
in ne zmagati. Vsak, ki mu je uspelo, uživa v notranjem blagodušnem občutku, da
je zmogel v soočenju svojih ciljev, in to mu da polet in ga dodatno spodbudi v
teku in druženju s podobno mislečimi in energetsko polnimi ljudmi. Naslednji
primer usmerjanja na teku trojk je opazen, ko se posamezni tekači v trojki
složno med tekom primejo za roke, obraz jim zažari v vznesenem nasmehu, roke pa
skupaj dvignejo nad glavo in stečejo skozi cilj.
 
Psihološka priprava na tek
 
Psihološka priprava na tek je vsaj tako pomembna kot fizična ali taktična priprava. Preden začnemo teči, si navadno postavimo enostavno vprašanje, zakaj želimo teči. Namenska anketa  vskupini tekačev v našem atletskem društvu pokaže naslednje rezultate: Tek mipomeni prav vse, mi z zadihanim glasom pove eden od tekačev, spet drugi hiti,da mu tek pomeni sprostitev, ko ne misli na čas, ko mu je vseeno, kako se svetvrti. Obraz ene od tekaških kolegic žari, ko mi pravi, da je tek sprejela v
svoj način življenja in ji pomeni zelo veliko. Teče dva- do trikrat na teden in
si ne zna predstavljati, da bi živela brez teka. Zanjo je vodena vadba tisto
pravo, sploh pa za začetnike, ker lahko samo tako varno napreduješ. Tek mi
pomeni sproščanje, rekreacijo, sočasno pa tudi nekaj tekmovalnosti, ki zbuja
druženje med kolegi, v mikrofon diktafona izjavlja naslednji veteran. Spet
drugim pomeni rekreativni tek dopolnitev meditativne izkušnje, kot na primer
naslednji tekaški kolegici, ki pravi, da se med tekom umakne v svojo notranjost,
v svoj mirni svet tišine, po dolgem in napornem dnevu. Tekač v skupini jo z
nasmehom na obrazu dopolni, ko pravi, da je tek najboljše sredstvo v boju proti
stresu.
 
Odgovori naključno izbranih tekaških rekreativk in rekreativcev kažejo stopnjo
motivacije posameznika za tek ter da imajo nekateri krajše motivacijske cilje,
drugi pa bolj izdelane. Primerjava odgovorov na podobno vprašanje – zakaj tečem
– v reviji Runners World pokaže, da je iskanje zdravja eden od osrednjih
motivatorjev za rekreativni tek v svetu neustavljivega potrošništva in instant
kulture.
 
Trener kot motivator in
tekaški vodja

 
Trener je naš vodja, ki nas spodbuja invarno pripelje do uresničitve naše tekaške želje. Predvsem odrasli pa tudiotroci se moramo naučiti pravilno teči. To pomeni uravnovesiti več elementov tekaške pripravljenosti, fizično, taktično, tehnično in psihološko. Ko smo
dovolj pripravljeni, da uresničimo svojo tekaško željo, nam trener na treningih
pove, kako preiti od hoje v tek, kako in kdaj pospešiti, kako in kdaj vaditi
izboljšanje tekaške tehnike od poskokov, hopsanja, zametavanja, skipinga
(visokega in nizkega). Vse te tehnike izboljšajo tekaški korak. Izjemno pomembno
je, da se takoj na začetku naučimo pravilno razgibati telo in po končani vadbi
pravilno raztegniti vse ključne tekaške skupine mišic. Pravilen položaj telesa
tekaški trener popravlja takoj in med tekom, ko nas opazuje, od tega, da ne
vlečemo nog za sabo, temveč jih dvigujemo sproščeno in ravno dovolj visoko, da
ne rotiramo ramen ali rok ne suvamo pretirano naprej. Odličen trener okrepi našo
tekaško voljo, nas naredi samozavestne kot posameznike in krepi trdnost tekaške
skupine. Imam srečo, da me učijo trenerji, ki imajo vse opisane lastnosti. Vse
več je tudi trenerjev, ki v tekaško vadbo vključujejo psihološke elemente kakor
del strategije za maksimalno pripravo tekaške rekreativke in rekreativca. Naši
trenerji v klubu so naši motivatorji v ohranjanju tekaške volje. Trenerji so
lahko avtoritarni, preveč demokratični ali kooperativni. Uspešen tekaški trener
je kooperativen in spodbujevalen v smislu, da opozarja na napake v treningu in
jih pomaga odpravljati. Karizmatičen trener pa postane vodja šele s stilom
vodenja. Daljnoročno ob pogoju, da dovolj dolgo vztrajamo v nabiranju tekaške
izkušnje, nas trener nauči vztrajnosti, kako vzdržati v tekaški motivaciji,
kako menjati tekaške hitrosti tudi brez tekaške ure. Po več letih vztrajanja v
tekaški skupinski in posamični izkušnji razvijemo natančen občutek za hitrost
in ritem telesa. Vse to pa razvijemo z vzajemnim učenjem, prisluhniti sebi,
trenerjevim besedam in bolj izkušenim tekačicam in tekačem, ki so pripravljeni
z drugimi deliti tekaško izkušnjo.
 
Od motivacije do maksimalne
stopnje pripravljenosti

 
Novozelandski športni psiholog Ken Hodge (2005) je oblikoval profile maksimalne stopnje
pripravljenosti, ki je lahko uspešna tudi za rekreativce. Ocena individualne
veščine tekača ali tekačice je najpomembnejši dejavnik razvoja učinkovitega, v
osebnost naravnanega programa treninga Daje nam potrebno usmeritev v nadaljnjem
načrtovanju individualiziranega programa psihološkega treninga. Gre za vodilo,
s katerim posamezni tekač in tekačica kakor tudi skupina tekačev prepoznajo
različne fizične, tehnične, taktične in psihološke zahteve, da bi lahko dosegli
maksimalno stopnjo pripravljenosti individualno in pod trenerjevim vodstvom
tudi skupinsko. Maksimalna stopnja pripravljenosti (peak performance) in njena
samo(ocena) imata vse večji pomen tudi pri rekreativnih tekačih. Pomeni izvedbo
teka po najboljših močeh posameznika in zmožnostih ter je rezultat
sistematičnega in rednega individualnega in predvsem skupinskega treninga telesa
in psihe. Ocena maksimalne stopnje pripravljenosti je osnova za program
psihološkega treninga rekreativnega tekača, ki ima različno ambiciozno
zastavljene cilje. Tekaški trener individualno in skupinsko opazuje ter
analizira napredek posameznega tekača ter njegove značilnosti teka po različnih
ravneh. Te ravni so: tehnična – tehnike teka, potrebne za uspešnost teka kot
veščine, individualno in skupinsko: hopsanje, poskoki, izteki, skiping, položaj
rok med tekom, položaj telesa, dvigovanje nog …; taktična – tekaške strategije
izvajanja teka: hitri tek, počasen tek, intervali, fartlek, tek v hrib, sprint
v cilj, tek na tekmi …; fizična – fiziološke zahteve tekača: intenzivnost,
hitrost, vzdržljivost, voljnost …; medicinske zahteve: splošno zdravje, preprečevanje
poškodb; prehrambne zahteve: trening dieta, hrana pred tekmo, med njo in po njej,
odnos do hrane, pitje tekočine … in psihološko – mentalne veščine tekača:
obveze, motivacija, zaupanje, koncentracija, obvladanje psihičnega pritiska … Ravno
raznolikost in medsebojna povezanost ravni nas utrjujeta v prepričanju, da se
je teka treba lotiti načrtno in organizirano. Vključitev v organizirano vadbo
obvaruje tekača pred nepotrebnimi poškodbami, ki zavrejo njegovo motivacijo za
tek in gibanje.
11. julij 2009 | Zaznamki: Psihologija rekreativnega teka, tek | Komentarji (0)
V nadaljevanju si lahko ogledate kazalo strani iz moje knjige .






KAZALO
PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
ZAHVALA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
A.
PSIHOLOGIJA MNOŽICE –
IZBRANA POGLAVJA
IZ KOLEKTIVNEGA VEDENJA
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
 PRVO POGLAVJE
PSIHOLOŠKA MNOŽICA, POSAMEZNIK
IN MNOŽIČNI VODJA – OPREDELITEV RAZMERIJ
MED NAVEDENIMI IN SORODNIMI POJMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Psihološka množica in njene pomenske oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Občinstvo, nova družbena gibanja in globalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Kolektivno v politični psihologiji in relacije
do psihologije množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Množični vodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Posameznik, množica, vrednote in ideologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Posameznik v množici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Vrednote, ideologija in psihologija množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
 DRUGO POGLAVJE
IZBRANI TEORETIČNI PRISTOPI IN MODELI PSIHOLOGIJE
MNOŽICE, SOCIALNOPSIHOLOŠKIH POJAVOV,
POVEZANIH Z MNOŽICO, IDEOLOGIJE IN VREDNOT
TER NJIHOVI PREDSTAVNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Klasični teoretični modeli in pristopi k psihologiji množice . . . . . . . . 44
Teorija okužbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Freudova razlaga kolektivnega vedenja in aktualnost
njegove znanstvene misli danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
ARNEJCIC TISK 10/9/08 12:58 PM Page 3
Teoretični pristop zasilne norme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
Teoretični model deindividuacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
Teoretični model krožne reakcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
Teoretični modeli in pristopi k socialnopsihološkim pojavom,
ki jih je mogoče povezati z množico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Čustvena teorija oblikovanja prednosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Judy Gahagan in njen prispevek k teoretičnim pristopom
čustvene povezanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Teorija družbene identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Teoretični model družbene okužbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
Teoretični model pogojev za nastanek kolektivnega vedenja . . . . . . . 78
Panika v množici – Mintzev eksperiment vedenja množice
v zaprtem prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
Teoretični pristop kritične psihologije do fenomena množice . . . . . . 81
Frankfurtska šola in teoretični pristopi do množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Teoretični pristopi in modeli slovenskih psihologov o množicah . . . 88
Ideologija in psihologija množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Marksizem, ideologija in zavest množic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
Teorije in teoretski pristopi k vrednotam množice
in množičnega vodje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Množična družbena gibanja protiglobalizacije
v teoretskem diskurzu kolektivnega vedenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
 TRETJE POGLAVJE
KOLEKTIVNO VEDENJE V GLOBALNEM SVETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Politične in religiozne množice kot sorodne oblike
kolektivnega vedenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
Razlike in podobnosti med politično in religiozno množico
z vidika odnosov med vodjem in množico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
Mobilizacija množic in čustva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
Politične množice in čustva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140
Religiozne množice in čustva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Kolektivno vedenje kritičnih in refleksnih družbenih gibanj
v globalnem svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
Odnos med voditelji (vodilno idejo) množičnega
družbenega gibanja in protestno množico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
Voditelji množičnih protiglobalizacijskih protestov
in poenotenje množic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

Vloga čustev v mobilizaciji protiglobalizacijskih gibanj . . . . . . . . . . . . . 170
 ČETRTO POGLAVJE
KRITIČNA ANALIZA PSIHOLOGIJE MNOŽICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177
B.
IZBRANA POGLAVJA IZ VOJAŠKE
IN VOJNE PSIHOLOGIJE
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
 PRVO POGLAVJE
UTRINKI VOJAŠKE PSIHOLOGIJE V PERSPEKTIVAH
NACIONALNE VARNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187
Socialna psihologija obrambnega sektorja
in vojaške organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
Nastanek in razvoj vojaške psihologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193
 DRUGO POGLAVJE
VOJAK IN NJEGOVA PSIHA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
Vojščakova psiha nekoč in danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
Psiha rimskega vojščaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200
Samuraji in bojevniki nindže – um vodi telo in um je tam,
kjer se telo ustavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201
Psihološki svet sodobnega vojščaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
Anatomija junaštva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204
Vojaški in civilni junaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205
Junaki prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Nova taksonomija junaštva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
Junaki in psevdojunaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211
Zakaj potrebujemo junake in kako nastajajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214
 TRETJE POGLAVJE
VOJNA V ČLOVEKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217
Izvori človekove agresivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220
Človekova naravnanost v vojskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220
ARNEJCIC TISK 10/9/08 12:58 PM Page 5
Psihološke korenine nasilja in terorja pri posamezniku . . . . . . . . . . . . . 222
Sovraštvo in nasilje v skupini – zametek terorizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223
Psihološki profil terorista samomorilca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225
Razumni fanatiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227
Psihološko profiliranje terorista samomorilca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227
 ČETRTO POGLAVJE
ZAKAJ SE LJUDJE VOJSKUJEJO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231
Strah in sovraštvo kot čustveno motivacijska dejavnika vojne . . . 232
Vojaški najemnik – poklic prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234
Najemniški vojaki in problem osebne identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
Vedenje »specialca« – pripadnika posebnih vojaških enot . . . . . . . . . 237
Posebna enota – posebne veščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238
Vsaka generacija ima svoje heroje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240
 PETO POGLAVJE
MIROVNIKI IN BOJEVNIKI NA MEDNARODNIH
MIROVNIH MISIJAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
Družina in počutje vojaka na mirovni misiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246
Med opazovanjem in posredovanjem – osebne stiske
in napetosti vojaka na mirovni misiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247
Psihološka podpora vojakom mirovnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249
Vojak in družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251
Čustveni cikel vojakove pripravljenosti na odhod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254
Vrnitev vojaka in prepoznavanje spremenjenih potreb otroka . . . 255
Panika – tveganje za razpad vojaške enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256
Pojem in nastanek panike ter nekateri povodi zanjo . . . . . . . . . . . . . . . . . 256
Krepitev discipline in morale zavira paniko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257
ŠESTO POGLAVJE
ZLORABA VOJAŠKE PSIHOLOGIJE V MIRU IN VOJNI . . . . . . . . . 259
Nasilje nad novinci v vojski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259
Skrajne oblike nasilnih iniciacij novincev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260
Primeri nasilja nad novinci v nekaterih državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261
Poslušnost vojaški avtoriteti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262
Vietnamski sindrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264
Uporaba in zloraba vojaškega drila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266
ARNEJCIC TISK 10/9/08 12:58 PM Page 6
Dril je nujen za preživetje vojaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267
Neetično in patološko vedenje vojakov – zloraba drila . . . . . . . . . . . . . . 268
Luciferjev efekt: zakaj dobri ljudje v nekaterih okoliščinah
postanejo zlobni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270
Zapor je pekel na zemlji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272
Metode nadzora mišljenja posameznika v zaporu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273
Vpliv vojnega filma na vojaka in vojaško skupino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276
Vojni film kot iluzija vojne resničnosti v dnevni sobi . . . . . . . . . . . . . . . . . 276
Psihološko vojskovanje ali po čem je zmaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279
Zlomiti voljo do vojskovanja: dirigirano, bučno in selektivno . . . . 279
Uporaba psihologije v vojskovanju –
odnos med sorodnimi pojmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280
Psihološki vidiki cenzure v vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283
Tajnost in vojaška cenzura v različnih sistemih vladanja . . . . . . . . . . . 283
Odnos vojaštva do tajnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284
Lojalnost in tajnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285
 SEDMO POGLAVJE
UČENJE POGUMA – OBRAMBA ZOPER ZLORABE
VOJAŠKE PSIHOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287
Strah, neustrašnost in pogum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287
Učenje poguma ali kako premagati strah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288
Samozaupanje krepi pogum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 289
Morala kot tajno orožje skupinskega duha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290
Kaj določa vojaško moralo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291
Raziskovanje in ocenjevanje vojaške morale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292
Učenje poguma: kako se obraniti pred nezaželenimi vplivi . . . . . . . 293
 OSMO POGLAVJE
KRITIČNA ANALIZA VOJAŠKE IN VOJNE PSIHOLOGIJE
V KONTEKSTU KOLEKTIVNEGA VEDENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299
SEZNAM CITIRANE IN UPORABLJENE LITERATURE
S PODROČJA PSIHOLOGIJE MNOŽICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303
LITERATURA S PODROČJA VOJAŠKE
IN VOJNE PSIHOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318
INDEKS POJMOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323
ARNEJCIC TISK 10/9/08 12:58 PM Page 7
KAZALO TABEL, SLIK IN GRAFOV
Slika 1: Raziskovalni trikotnik psihologije množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
Slika 2: Freudova libidna konstitucija množice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Slika 3: Model psihološke razdalje J. Muska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Tabela 1: Motivacijske vrste vrednot (S. H. Schwartz, 1994: 22) . . 107
Slika 4: Teorije transnacionalnih struktur in vrst
politične priložnosti (G. M. Maney, 2001: 83) . . . . . . . . . . . . . . 113
Tabela 2: Pogoji transnacionalnih virov politične priložnosti
(G. M. Maney, 2001: 95, 96) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Tabela 3: Preglednica ključnih teoretičnih modelov
in pristopov v kontekstu psihologije množice . . . . . . . . . . . . . 118
Slika 5: Vpliv množičnih vodij na posameznike in množice . . . . 135
Slika 6: Model razvrstitve političnih množic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140
Tabela 4: Merila za razvrščanje obraznih izrazov pri političnih
vodjih, Masters, Sullivan, Lanzetta, McHugo, Anglis,
1986, »v«: S. Iyengar and W. J. Mc Guire, Explorations
in Political Psychology . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
Slika 7: Model možganov in center za vero, Begley,
Sharon, 2001: Religion and the Brain, Newsweek,
14. maj, strani 33–35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145
Slika 8: Globalna razporejenost svetovnih religij, Blaznosti
v imenu Boga: judovstvo – krščanstvo – islam, Delo,
Sobotna priloga, 13. 10. 2001, stran 14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
Slika 9: Kritična in refleksna gibanja proti globalizaciji
in idejni ali ideološki vodje ter vodilni aktivisti
protestnih gibanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
Slika 10: Ahil ubije Pentezilejo med trojansko vojno, notranjost
antičnega vrča, 460 pr. n. š.; vir Enciklopedija Britanica,
2002, elektronska izdaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
Slika 11: Taksonomija junaštva: Philip Zimbardo (2007),
grafična predstavitev modela, Beno Arnejčič . . . . . . . . . . . . . . 216
Tabela 5: Prikaz vrnitve bojevnika iz vojne skozi različna obdobja
in ob upoštevanju skrajnih rešitev, vir: Komar, Z.,
Pavlina, Ž., 2000, Psihologijska podpora (nakon bojišta),
glej Literatura in viri, stran 297 v knjigi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251
25. november 2008 | Zaznamki: PSIHOLOGIJA MNOŽICE, VOJAŠKA PSIHOLOGIJA | Komentarji (2)
Pa se je zgodilo. Mnogi ste me spraševali o moji knjigi. Zdaj pa jo lahko dobite.



Pred nakupom pa vam predlagam, da si ogledate video montažo o množicah, ki je nastala med raziskovanjem obeh področij. V sliki, besedi in zvoku je zajeto bistvo tega, kar je podrobneje predstavljeno v moji prvi znanstveni monografiji.








Knjiga osvetljuje dve aktualni, v strokovni in znanstveni literaturi še zmeraj ne dovolj obdelani področji: psihologijo množice ter še zlasti vojaško psihologijo.
Posebno znanstveno spoznanje monografije, ki na zanimiv način povezuje posamezne probleme vojaka, je v (ne)primerljivosti med obnašanjem množice in obnašanjem vojakov v vojaških enotah. Ko vstopijo v vojsko kot posamezniki, so samo množica ljudi približno iste starosti in pričakovanj, ki se med seboj ne poznajo in nimajo nikakršnih emotivnih vezi. Sčasoma, z urjenji in resocializacijo v enoti pa postajajo organizirane skupine, s točno določenimi in izurjenimi vlogami, z veliko stopnjo medsebojne navezanosti in s še bolj poenotenimi pričakovanji. Monografija proučuje vojno v človeku, pri čemer išče razloge za človekovo agresivnost, junaštvo in pogum, samomorilnost in nasilje do drugih, celo spreminjanje dobrih v zlobne ljudi in druge velike spremembe, ki nastajajo v človeku v izrednih razmerah.
V izbranih vsebinskih poglavjih avtor na pronicljiv način analizira posledice in učinke s katerimi se sooča sodobna vojaška organizacija, ko spreminja svojo množično strukturo v vse bolj poklicno usmerjene in nadzorovane kolektive. Pri tem slika vojaštvo v družbenih odnosih v globalnem svetu, ki kljub umetni internetni, televizijski, žični in brezžični povezanosti postaja vse bolj svet globalno razdeljenih množic. Tudi zato je psihologija množice v povezavi z izbranimi poglavji iz vojaške in vojne psihologije aktualna za širšo znanstveno in strokovno družboslovno ter humanistično javnost.

Knjigo lahko naročite na
http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/nakup.a
sp


2008 / št. strani 333 / ISBN 978- 961-235-336-0
Cena: 23 € / klubska cena 20,70 €
25. november 2008 | Zaznamki: PSIHOLOGIJA MNOŽICE, VOJAŠKA PSIHOLOGIJA | Komentarji (4)
1 2 3 4
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 143073
Forum avtorjev: 15551 Forum teme: 33385 // Odgovorov: 1810645
Blog avtorjev: 3319 // Blogov: 68891 // Komentarjev: 969849
Avtorji fotografij: 22364 // Slik: 181499 // Videov: 20350 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane