Ljudje se kdaj zagledamo v vrhove.
V bleščavo sten, visoko nad prepadi.
In so nam všeč in jih imamo radi,
hlepimo k njim, častimo njih bogove.

Pri tem pa zanemarimo bregove,
vkovane v led jeseni in spomladi,
udare strel v poletni kanonadi,
megleno večnost zim in njih vetrove.

Kdor je že kdaj občutil čar višave,
težko srce priklene v dno doline,
v zatohli vonj močvirnate tokave.

Gospodje, hlapci, bebci, modre glave,
vsi bi upravljali ta svet z višine ...
V imenu vere, kralja, očetnjave.
16. september 2017 | Komentarji (7)
Up

Ugasnil je ogenj globoko v očeh,
usahnil potoček prikritih solza,
ostale so zgodbe, odmevi srca,
kot pesem zvenijo, v prečutih nočeh.
 
Rim

Še slišim v daljavi tenor in sopran,
še alt z baritonom pritegne v pripevu,
mogočni basovi grmijo v odmevu ...
Le ritem je zmešan in jezik neznan.
.
Vse to, kar so pevci zapeli spontano,
brez not, brez falzetov, iz svoje globine,
zdaj plehko in gluho, s pridihom praznine ...
Tiči v partituri, izdano, prodano.
.
Podpora orkestra. Tolkala, trobila,
vmes harfa in gosli, klepet okarine,
fagot in triangel, mašilca praznine …
Grozi, da bo pesem besed preglasila.
.
Kolikor pevcev je pelo v teh zborih,
toliko zgodb je v besedah ujetih,
mrmravih pripevov, solistov v "izletih" ...
O časih trpljenja, izdajah, uporih.
 
Brez duše zareže rezget pločevine,
kot stroj, v trdem ritmu udarjajo bobni,
kot, da so že pesem, a niti podobni …
Zlagano življenje v straneh zgodovine.
 
Ose

Zvečer, ko ugasnejo zadnje luči,
orkester zagrnejo gube zaves,
v očeh se zasveti, plamti kakor kres!
Na ustih se pesem junakov zbudi.
.
PS: Zvok in slika nista sinhronizirana s sporočilom.
9. september 2017 | Komentarji (9)
Razpon med avtoriteto in karizmo
je enak razponu med pravico in sposobnostjo vodenja „ljudstva“.
Vsekakor gre za diameter z veliko gnečo okoli „točke nič“ – vrtišča.
3. september 2017 | Komentarji (7)
Ljubezen
je kakor nosečnost.
Lahko le je ali je ni.
Z razliko.
Prva zmore v večnost
a druga slejkoprej rodi.
30. avgust 2017 | Komentarji (9)
Kdor ljubezni ne razume,
meri hvalo, seks, denar,
šteje nerce in poljube ...
Ljubezen pa je duh, ne stvar.
27. avgust 2017 | Komentarji (10)
Kot se utrudi skala na pregradi,
pod slapom kapljic trdi rob korita,
čeprav jo vsaka kaplja boža, gladi,
je vse bolj groba, raskava, razrita.

Kot je utrujen raz, greben pogorja,
ko so vetrovi čezenj odvihrali,
ledeni sever, burja, slanec z morja ...,
Globlje so špranje, nižji zven piščali.

Taka je duša starca brez pokoja.
Izprana groba skala, kleč razklana.
V globinah še buče odmevi boja,
na zunaj ena sama gnojna rana.

Pa je v tem kamnu še ljubezen, strah.
Pobožna želja, da se skrije v mah.
18. avgust 2017 | Komentarji (10)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1



Št. registriranih uporabnikov: 163215
Forum avtorjev: 15829 Forum teme: 34242 // Odgovorov: 1862863
Blog avtorjev: 3552 // Blogov: 84263 // Komentarjev: 1207325
Avtorji fotografij: 25309 // Slik: 215426 // Videov: 19258 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "