Knjiga je kot ženska, premalo je, če si jo samo ogleduješ, potrebno je z vsem svojim bitjem vstopiti vanjo, šele takrat jo lahko resnično začutiš, šele takrat te lahko resnično obogati.
21. november 2017 | Zaznamki: Knjiga | Komentarji (0)















tam kjer ni življenja
ne smrti
je prazna maternica teme
tam nespočeta beseda čaka
da jo zapišeš
v svetlobo velikega poka

nikar se ne zaljubi
ko si mrtev
čeprav se ti v sanjah
zgodi resnica poljuba

zvezdni prah je sol
tvojega telesa
duša pijača
žejnega sonca
pogled vanj
te lahko oslepi
pogled mimo
okameni

vse to ti pravim
ker vem da bom nekoč
poljubljal otroka
ki čaka na svoje rojstvo

ko se bo zgodilo
bova odšla
po poti
v nevrnitev smrti

tam gluh Beethoven
sliši svojo deveto simfonijo

Borut Petrovič Vernikov
13. november 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (6)










Danes je Sv. Martin, na zdravje!! :)

v besedah je vino
v vinu je smeh
sonca ki greje ...
11. november 2017 | Zaznamki: Na zdravje! | Komentarji (5)










Danes mi je znan politični analitik povedal, da bodo tisti, ki bodo volili Marjana Šarca, v bistvu volili proti njemu, ker lahko postane predsednik z minimalnimi (zanemarljivimi) pristojnostmi. Zato ne bo mogel ustanoviti svoje stranke, s katero bi na parlamentarnih volitvah lahko zmagal in bi tako postal predsednik vlade, ki pa ima največ pristojnosti.
9. november 2017 | Zaznamki: Volitve | Komentarji (11)









kristalna dvorana s svetlobo odeta
odseva neviden dotik
beseda na dušo pripeta
potuje med sencami slik

tišina v molku ujeta
objema obraze oblik
s prosojnim odsevom objeta
leze v prazen umik

v roži vesolja se sreča
s koncem neskončne poti
v začetku z rojstvom se veča
razdalja k bližini hiti

svetloba se s temo poljublja
beseda se z molkom igra
v otroku se starec izgublja
popotnik spet je doma

Borut Petrovič Vernikov
8. november 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (11)












ko v očeh skeli črnina ni morja v dlaneh
reke pretakajo kri iz brega na breg
sence z odra bežijo vse je le smeh
režanje z blatnimi usti lomi tišino v kosteh
noži režejo mrzla telesa v nočeh
hlad se zajeda v možgane razlite po tleh
pesniki čakajo rojstvo mrtvih besed
vrag se z nasmehom ozira v deželo kamenja in čred
ko smrt se v smrti razžre nam nič ne ostane za jutri
prekleto vse se podre še preden sin solzo začuti

Borut Petrovič Vernikov

Pesem je bila prvič objavljena v Sodobnosti, leta 1988.
7. november 2017 | Komentarji (13)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 164050
Forum avtorjev: 15844 Forum teme: 34280 // Odgovorov: 1864439
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84891 // Komentarjev: 1214323
Avtorji fotografij: 25413 // Slik: 217032 // Videov: 19264 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "