Najbolj od vsega se razveselim kakšne nove komparacije, naprimer da je država ladja, ter jo je potrebno krmariti in podobne gluposti, ki letijo iz ust izvoljenih predstavnikov ljudstva.

Zadnjič enkrat je Virant izjavil, da smo (ali so?) z eno nogo že v stremenu. Oh ja. Smo v stremenu z eno nogo, ampak verjetno to zgleda tako, da je ta konj v galopu, tale naš metaforični jezdec pa se vleče po tleh z glavo in se bliskovito pribljižuje deblu, ki leži čez prašno pot že vse od silnega žledenja. Noga v stremenu pa je ujeta in jezdec upa da bo konj skočil dovolj visoko preden mu zmasti glavo pod lastnimi kopiti, če že ne bo trčil z njo ob hlod.
26. februar 2014 | Zaznamki: primere, komparacije, in, basni, ter, podobno | Komentarji (5)
tudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tudi tudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tuditudi tudi tudi tudi tudi tu tu tudi tudu tudu tudi tu tudi tu tudi pička vam materina
26. februar 2014 | Kategorije: Denar | Zaznamki: tudi | Komentarji (5)
Vsi tisti, ki tako kot jaz tavate po prostranih planjavah življenja, vsi ki iščete mostove prek vrzeli, vsi ki se bojite morskih psov v globokih vodah, vsi ki plezate na drevesna bitja, da vidite dlje, vsi, ki nosite brazgotine vaših ran s ponosom... iščite praporje, ki jih razobešamo drugi in razobesite prapor še sami. Tulite v luno tudi ko ni povsem polna! Pozdravite neznance in jih presenetite z nasmehom! Dokler smo živi ni prepozno. Do takrat imamo samo to življenje in čas za to da ga živimo. Vsak dan. Najboljše stvari so zastonj.
24. januar 2014 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (4)
Še ena štorija, pripetila se mi je slab teden nazaj. Čez vikend sem bil v Italiji (Alta Badia) na smučanju, me je častil foter, res je bila fina smuka, vreme 1A. V koper sem se namenil že v nedeljo zvečer, a sem se ob 1ih zjutraj odločil, da bo naslednje jutro bolj primerno. Zjutraj sem iz strehe odstranil strešni prtljažnik, saj mi občutno omeji končno hitrost.

Iz prehitevalnega pasu se sploh nisem umikal, prehiteval sem BMWje in mercedeze, kar se mi v moji kištici zdi ful dosežek, na vrhniškem klancu sem vriskal od veselja, ko sem zagledal sonce. Potem pa sem se spomnil, da nisem preveril stanja zavorne tekočine, le ta mi pušča, odkar mi je bivši mehanik bzk menjal lajtenge. V logatcu sem zapeljal dol in ustavil pred poslopjem Darsa, da jim jebem mater, ker so podražili vinjete. Rutinsko odprem pokrov motorja, škrcne kot ponavadi, stopim ven, in zagledam megličasti dim, ki se vije izpod pokrova. "Kaj za v..." gledam, odprem, pod avtom luža antifriza in pri pumpi je nekaj kapljalo. Zavorna tekočina je bila OK.

Kličem mehanika, "ah, verjetno ni nič, dotoči kar manjka pa bo." Dotočil sem kar je šlo, in še naprej curi ven. Ugotovim, da bo treba nazaj, grem po stari cesti, čeprav je pot daljša, je lažje ustavit, če je panika.

Našel sem ga v oštariji, kot ponavadi. Greva pogledat, diagnoza odpoved pumpe. Kliče tip v prodajalno z avto deli, oba sva pogledala debelo, malokrat slišiš "na zalogi", če gre za 26 let star avto francoskega porekla (IMV licenca). Celo popoldan sva šravfala da se ke kar kadilo, in da se ne bi še naprej, izpod pokrova. Dihtunga se je tako zapekla na glavo da jo je bilo treba odpolirat proč.

Me kliče neka številka, "Vojko Kogej," se predstavi, na bolhi sem našel nek oglas z opremo za temnico, po ceni za katero bi bil butelj, če bi odklonil. Sva se zmenila da se slišiva ko bo avto spet izpraven, in seznanil sem ga s svojim RTVjevim blog imenom, toliko o naključjih.

Z popravljenim avtom sem se odpeljal v center, kjer sem prevzel robo, tip je car, za tako ceno taki kosi opreme, nisem vedel naj se jočem ali smejem, ker me je zeblo ko psa. Mi je povedal, da so leta '68ga z njegovim očetom in bratom slikali televizor, ko je bil prenos pristanka na luni, in na tisti opremi razvijali fotografije. "V dobrih rokah bo" sem mu obljubil, preden sem se odpeljal, spet je nekaj puščalo, zato sem zavil k babici.

V mehko kuhana jajca na babični način so teknila, debata je prijala. "Danes je 9 let odkar je preminil dedek," mi pove, obudim spomin, ki me gane. Odločil sem, da ostanem čez noč, da zjutraj diagnosticiram, kje me spet jebe avto.

Pod kovtrom se spomnim, da sem žejen, na hitro sem vstal in se pri tem brcnil v gobec, s kolenom, nisem navajen tako lahkega kovtra. V upanju, da ne dobim afte, sem si obrisal kri v belo majico, verjetno dedkovo in se domislil, da bi lahko frazo "brcni se v gobec!" ustalil in udomačil, ter jo uporabil, kadar bi se mi zdelo primerno.

Zjutraj sem spil travarico v betuli, oštariji kjer visi moj mehanik potem sva zatisnila objemko ki se je sinoči izmaknila inšpekciji. Pot sem nadeljeval, ob 10.38 sem bil tam, kjer sem dan prej skrenil poti (resda sem na to tudi malo računal :) in takrat je koledarsko začela luna bit polna. A-uuuuuuuuuuuu!
21. december 2013 | Kategorije: štorije,.. | Kategorije: Krneki | Zaznamki: ma, ni, kaj, dosti, rečt., štorija, pač. | Komentarji (0)
Ravnokar sem si pogledal včerajšne odmeve. V drugi polovici je bilo govora o davčnih blagajnah in o ukrepih zoper sivo ekonomijo. Ja. Je bilo povedano, da je izkoreninjenje sive ekonomije pomembno za povrnitev zaupanja državljanov v pravno državo. A se to samo meni zdi neokusna šala? A takšen sarkazem sodi na javno televizijo?

Prvi problem je verjetno že to, da to sploh ni bil sarkazem. "Kampanija za ozaveščanje državljanov o škodljivi sivi ekonomiji" je tudi s strani novinarja smatrana kot prepotreben ukrep, čeprav je v svojem bistvu odurna propaganda. In kako to vem? Poziva k razumnosti (vklopi razum zahtevaj račun bruh press) vpliva pa na eno samo čustvo. Strah. Strah pred izgubo osnovne socialne varnosti. Strah pred izpuhtevanjem penzij, šolnin itd. In to je šele začetek. V nekaj letih so ti piarovci sposbni naprat dovolj veliko maso ljudi s temi svojimi naštudiranimi mantrami, ki penetrirajo v glave in srca običajnih ljudi, da ti postanejo njihovo orodje. Kaj se lahko začnemo spraševat kdaj bodo po oštarijah začeli viset špiclji, ovaduhi in podobna pritlehna golazen? Orwell-ovski psi ki skrbijo za to da se prašiči v kravatah še naprej glasno mastijo in mirno spijo v toplih posteljah zaviti v svilo. Ampak ta svila je prepojena z znojem vseh ostalih. Z znojem in krvjo in z vse več žolča.

Siva ekonomija je postala sredstvo preživetja. Da lahko napolnimo kruleče želodce pizda. Tisti ki gonijo to "kampanijo" tega ne razumejo. Ker se mastijo z biftki v "hramu demokracije" za katere pljunejo jebena 2€. Ker hodijo na poslovne večerje, na račun podjetja s katerim črpajo denar iz netransparentnih javnih razpisov. Ker se vozijo z 4,5 literskim bencincom za katerega ne plačujejo ne zavarovanja ne vinjete ne bencina. Karikiram ampak daleč od dejanskega stanja to ni.

Mislim, a res nobeden od novinarjev nima jajc mal izpostavit te stvari? Pozivam vse k državljanski nepokorščini v takšni ali drugačni obliki. Za začetek bi se bilo smotrno lotit simbolov njihove moči. Jih načet in postopoma uničit.

Kdaj bomo začeli zaupat v pravno državo je naša stvar. Ne pa stvar jumbo plakatov in fensi internetnih strani.
4. december 2013 | Kategorije: Politika | Zaznamki: siva ekonomija, propaganda, G. Orwel | Komentarji (10)
Na poti tja, sva s cimro prižgala đoint, pospremljen z dobrim zvočnim ozadjem. Še preden smo se peljali mimo zadnje malo "večje" istrske vasi, in še preden je bil đoint do konca skajen, se je v zvočno ozadje aktivno vključil tudi moj izpušni sistem. Sicer sem imel na sumu, da bo kaj kmalu res nekaj začelo ropotati, in glej, avspuh prelomljen na dva kosa in to točno pri 1. loncu. Ko jebena jata motoristov. Ali pa helikopterjev. Fuck low profile. Dobro da nismo rabli hodit čez mejo, ker sva bila tako voznik kot sovoznica rahlo zviznjena, pa še Hrvati so bili verjetno nadrkani, ker je bila zadnja noč starega mejnega režima. Baje, da ti zdej ne morjo več iz dolgčasa gurnit prst v guzico.

V gostišču Sočerga(v vasi Sočerga, malo pred mejnim prehodom Sočerga) sem dobil v dar kantico, ki sem jo napolnil z vodo (enkrat v življenju sem se že naučil, kaj pomeni se zbuditi na festivalu brez kaplje vode), od enega boljših gostinskih karakterjev kar sem jih imel možnost spoznat. Če vas zanese kdaj pot tam mimo, pejdite na košček odličnega domačega pršuta domačega kruha v domačem olivnem olju, ob domačem Refošku.

Parkiral sem v najbolj neposredni bližini ki je bila še na razpolago, inr 20 m stran, v istrski boršt smo postavili šotor, in vanj zadegali napihnjen turbo maksimus, kateri je zagotavljal odlično mero nepolomljenosti naslednje jutro.

Festivalski prostor je bil pripravljen na jasi, oder narejen iz vejovja pokrit z plahto v primeru dežja, prav tako iz lesa narejen nadstrešek za omizje. Nobenih gasilskih miz, nič. Vse narejeno iz preproste iznajdljivosti in mojstrske žilice. Edino jurček kjer se je prodajalo domače nepasterizirano pivo je bil pač jurček. Sicer brez kričečih reklamnih napisov, ampak v kričeči rumeni barvi. Aja, pa mešalka in plac za avdio tehnika je bil postavljen na neki stari frezi, in urejen lasten nadstrešek. Fantastično. Cene za pijačo jedačo in vstopnino so bile prijetne.

Koncerti, neki punk, neki metal (takšen in drugačen). Bend ki je "malo" izstopal, je prihajal iz švedske. Oziroma je prihajala. Front bitch benda je bila sicer lepo zagorela švedinja, blond, oblečena... oblečena tako, bi se z lahkoto znašla v kakšnem malo bolj odfukanem scenariju za pro pornič. Meni je zgledala kot ena high school smrklja, navijačica, ampak taka zajebana, mal sociopatska, eviliš. Na odru pa je postala neka odfukana hiperaktivna kričeča... rahlo histerična človek-žival. Nevem, boljše ne znam opisat. In rit, ki je zgledala obdelana z photoshopom. Dobro nima veze.

Naslednji dan sem šel na prizorišče na kavo, potem pa smo šli imet piknik ob rižani, v katero sem se vrgel 2x, in to nekemu začudenemu bosancu, ki si je notri hladil pivo obrazložil z pojasnilom, da nisem obična slovenska pička. Pečena marinirana bedrca so bila nom-nom-nom, bučke ne toliko, ker nismo imeli soli.
1. julij 2013 | Zaznamki: istra, festival, metal, punk, dub, dnb | Komentarji (4)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
Kategorije
Top 5 vpisov
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4

Zadnji komentarji


Št. registriranih uporabnikov: 165413
Forum avtorjev: 15851 Forum teme: 34315 // Odgovorov: 1866368
Blog avtorjev: 3569 // Blogov: 84968 // Komentarjev: 1221532
Avtorji fotografij: 25527 // Slik: 217555 // Videov: 19275 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "