Golobič Gate
Golobič Gate pričakovano ali Kako iz usranega golobìča narediti belega pravičnika

Gregor Golobič ni odstopil, dogodek v zvezi z njegovim laganjem bo hitro pozabljen in kmalu postal nepomemben, slovenska politika in javnost ne bosta zaradi tega ne na boljšem ne na slabšem. Kaj pa bi lahko pričakovali? Moj klobuk ima tri luknje, tri luknje ima … Primer Golobič ima tri učinke. Slovenska notranja politika je utrdila vzorec odnosa vlade in svojih članov, primer je pokazal, da v Sloveniji ne obstaja široka nevtralna politična javnost, ter da Slovenija pri izgrajevanju lastne demokracije nima kompasa.

Znova in znova dogajanja v slovenski politiki dajejo prav vsem tistim, ki omenjajo Evropo dveh hitrosti. Tudi ko gre za demokracijo oziroma njeno stopnjo razvoja, saj je razlika med tako imenovano tradicionalno evropsko demokracijo in demokracijo novih članic, mlado, tranzicijsko demokracijo, velika. Na srečo morda tako v dobrem kot v slabem. Mlade demokracije res velikokrat izgledajo kot slab ponaredek prave demokracije ali odrska predstava o demokraciji, kar dobro kaže naša soseda Hrvaška, imajo pa mlade demokracije vendar tudi nekaj prednosti. Ključna je ta, da imajo še čas in možnost odločati se o tem, katero obliko tradicionalne demokracije si je izbrati. Ali táko kot je skandinavska ali táko kot je francoska ali italijanska - pri tem gre namreč za zelo pomembno vprašanje družbene razslojenosti oziroma socialne države. Razvoj demokracije v Evropi namreč sledi dva osnovna modela. Favoriziranje kapitala, kot osnovnega gibala z lastno osebno dolgoročno materialno odgovornostjo pri upravljanju, ki oblikuje učinkovito družbo, v kateri je za pravičnost poskrbljeno skozi medsebojni nepogrešljivi odnos nižjih in višjih slojev. Bogati morajo pač skrbeti tudi za revne, da jim gre dobro, saj bi njihovo nezadovoljstvo pomenilo nižjo učinkovitost celotne družbe. Druga smer razvoja evropske demokratične
družbe pa gre skozi favoriziranje socialne družbe, ki skrbi za družbo enakih možnosti v prvi vrsti, učinkovitost pa gradi na neprisiljenem in visoko motiviranem sodelovanju lastnikov kapitala na eni strani in delavne sile na drugi.

Tako kot obstajajo torej razlike med tradicionalnimi in mladimi demokracijami, tako obstajajo tudi reakcije javnosti, ko gre za dejanja politikov. Ti so v tradicionalni demokraciji tisti, ki jim je zaupan odgovoren položaj, ki je s svojimi privilegiji precej uporaben tudi za lastne potrebe, je pa po drugi strani vezan na jasno odgovornost do javnosti. Ta odgovornost pred javnostjo je vgrajena v temelje demokracije, ki so jo morali priznati tudi tisti, ki jim ni ravno po volji, lastniki kapitala, katerim javnost, kot partner v demokraciji, na nek način omejuje kopičenje bogastva in izkoriščanje. Čeprav je jasno, da ostre ločnice med pravičnim, javnim, demokratičnim in na drugi strani, sebičnim, prikritim in neodgovornim ni, pa je videti, da odnos politika in javnosti kaže na to ali imamo nekje tradicionalno ali mlado demokracijo in tudi ali si izgrajujemo demokracijo z visoko ali nizko stopnjo do socialne države. Pa ne gre za Gregorja Golobiča, saj njegov greh ni večji od neumnosti, ki jih kot politika ponovno zagrešita sosedov Berluskoni ali "sončni" Sarkozi, gre za odnos med politikom in široko javnostjo, volilnim telesom, kar naj bi v demokraciji skozi niz vzvodov predstavljalo končno sodbo, ki se izrazi na javni podpori in volitvah, gre za učinkovitost takega odnosa v smislu "pravičnosti", kolikor jo pač premore demokracija. Ta pravičnost ni v tem, da javnost oblikuje končno oceno ali je z nekim dejanjem politik zagrešil neumnost ali ne, pač pa je pravičnost v tem, da se javnost lahko odloča ali je politika takega kot je, pripravljena še trpeti na njegovem položaju ali ne.Tako oceno javnost utemelji znotraj razmerja med kultno vrednostjo politika in možnostjo javnosti, da ga kot kultnega zamenja v vsakem trenutku. Tako si omenjeni zvezdi trenutne evropske politike, pred katero gredo lasje pokonci najbolj tradicionalni britanski demokraciji, sicer privoščita veliko tega, kar bi še pred desetletjem spodneslo politike na podobnem položaju, vendar jim javnost tega ne šteje za kritično napako. Kot kultna politika imata pač svojo vrednost za svoje volivce in je s tem njun obstoj opravičen. Na drugi strani pa zna ta ista javnost dobro uporabiti vzvode tradicionalne demokracije, ki so nepredvidljivi v podpori nekemu politiku, ki delujejo bliskovito, ki dajejo javnosti položaj "svetega mnenja", saj je v tradicionalni demokraciji še kako jasna povezava med javnostjo, ki je obenem tudi temelj tržnega gospodarstva in vlade kapitala, ki navsezadnje vedno stoji tudi izza vsakega pomembnega politika. In ravno ta mera, ta možnost, kapaciteta, sposobnost javnosti, da se lahko odzove hitro in učinkovito, ko z nekim politikom kot koristnim kultom ni več zadovoljna, je merilo demokracije. Seveda tako lastnost javnost ne pridobi čez noč pa tudi povsod ne, saj so zgodovine posameznih držav zelo različne in posamezni narodi "vzgojeni" na različne načine, je pa taka lastnost javnosti ključna. Ključna za to, ker predstavlja edino orožje, ki preprečuje, da kult nekega politika, preraste svojega oblikovalca, se pravi javnost, in postane avtonomen, česar na primer prav Berlusconi niti ne skriva. Kakšno je stanje v slovenski demokraciji med kultom politika in širše javnosti oziroma njenim orodjem za preprečevanje avtonomnosti politika? Če pustimo ob strani podrobno analizo, ki bi bila predmet kakšne druge razprave o slovenski družbi, so v primeru Golobič pomembni trije vidiki. Primer je utrdil vzorec po katerem se bo celotna vladajoča politika ob raznih lastnih umazanijah vodila, primer je pokazal popolno odmaknjenost širše javnosti od vpliva na politiko in primer je ukazal na neugodno tendenco v oblikovanju slovenske javnosti, ki davi razvoj demokracije.

Slovenska politika se predstavi
Dejstvo je sila enostavno, primer ni v ničemer poseben, ni se zgodilo nič, kar ne bi bilo za politiko običajno. Politika so ujeli na laži. Določene nevarnosti so prav gotovo sestavni del vsakega poklica in značilnosti dela.  Politika ima za osnovni cilj upravljanje in manipuliranje z ljudstvom v cilju interesov manjših skupin ali celo posameznika. Tudi če imamo v mislih nujnost in potrebnost politike pri vodenju in organiziranju družbe, je jasno, da v njej sodelujejo ljudje, ki lastne interese izpostavljajo pred družbene. Seveda politiki trdijo drugače in iz tega izhaja prvotna laž, ki je postala opravičilo za politiko. Ti ljudje naj bi se žrtvovali za dobro ljudstva, in v blažji obliki laži, ko priznavajo, da je tudi politika pač poklic kot vsak drug in ga prav tako opravljajo ljudje, zaradi zagotavljanja lastne eksistence, pozabljajo na silne privilegije, ki jih noben od poklicev nima. Predvsem gre za vpliv znotraj političnega sistema, saj drugače ne bi mogli voditi družbe, mar ne? Na drugi strani te možnosti je odgovornost, ki naj bi jo politik imel do svojih družbeno pomembnih nalog, je pa ravno v tem drugi privilegij, saj je se delo politika ne da meriti. Tako edina odgovornost, ki naj bi politika ustavljala pri favoriziranju lastnih interesov ob številnih priložnostih, ki mu jih položaj ponuja odgovornost pred javnostjo. Taki javnosti je slovenska politika ponudila vzorec kako gleda na odgovornost pred javnostjo. Iz obnašanja politike je videti, da prav nikomur iz vrha oblasti ni niti malo mar za javno mnenje. Ne zaradi tega ker se ga ne bi bali ampak zaradi tega ker pričakujejo, da ne bo igralo pomembne vloge. Predsednik države je izmodroval skoraj biblijski izrek "Enkrat se oprosti, drugič pa ne!", predsednik vlade "ne bo tvegal nestabilnost vlade", zakaj pri tem za božjo voljo to pomeni, da ne bo zahteval odstopa Golobiča in ne obratno, da bo za stabilnost vlade poskrbel z novim čistim ministrom, in nazadnje so simpatičnemu Golobiču, "ki je bil tako prikupno zmeden", svojo podporo dali še v stranki, ki si ne more zamisliti svoj politični obstoj brez Golobiča - uboga stranka. Kakorkoli že, poleg vseh bebavosti, ki žalijo človeški um in so bile izrečene s strani ljudi, ki nas "vodijo", je najbolj tragičen vzorec, ki so ga trenutno vladajoči politiki utemeljili. Namreč: politiki so samo ljudje in laganje je človeška napaka, iskrenega kesanja pa so sposobni samo izjemni politiki, ki si že zaradi tega zaslužijo spoštovanje in zaupanje. Pri tem so pozabili na dvoje. Posledica napake politika je sorazmerna z njegovo odgovornostjo in ne z njegovimi privilegiji, torej ne, bolj kot ima politik odgovoren položaj več si lahko privošči, in drugo, politik, naj bo to poklic ali privilegij, je vloga vodenja in upravljanja z družbo in ne zasebno lovljenje ponujenih priložnosti, ki položaj politika spremljajo. Gregor Golobič je storil prav to, zasebni interes je izpostavil pred zaupanega mu družbeno vodstvenega in naredil je napako,lagal, kar nikakor ni oprostljivo človeku na njegovem položaju, pa če je Gregorček še tako ljubek fantič, pomemben za njegovo stranko, pri srcu predsedniku vlade ali države.  Hvalospevi Golobiču, ki si jih je zaslužil, ker je moral priznati laž in ne ker je to storil iz plemenitosti, ki mu jih pojejo predstavniki trenutne oblasti, na koncu kažejo še na nekaj o čemer bi se dalo razpravljati. Oblast kaže popolno gotovost in nedvomnost v svojem stališču. Tak položaj lahko izhaja samo iz ene predpostavke. Izpustimo namreč možnost, da so v resnici taki tepci, da ne bi vedeli, da tako stališče ne bo priljubljeno pri velikem delu javnosti. Predpostavljajo namreč, da slovenska javnost ni taka kot druge, ki bi ocenjevale Golobiča med koristnim političnim kultom in nezadovoljstvom z njim, ker pač take demokratične javnosti v Sloveniji ni. Zakaj podpora stranke Golobiču ne bo škodila stranki na naslednjih volitvah, zakaj ne bo škodila javni podpori predsednika vlade in samemu predsedniku?

Jelinčič ima prav!
Zmago Jelinčič ostaja zvest svoji neposrednosti, ki včasih v politični maniri izzveni kot kramp med porcelanom, je pa to njegov zaščitni znak in tokrat je pogumno zamahnil. Proti slovenskim volivcem, ob rezultatu izidov volitev za evropski parlament, ki so spremljale Golobič gate, in ob sami aferi. Skratka meni, da slovenski volivci ne kažejo prav velike modrosti, kar je blago rečeno. In res. Zakaj slovenski volivci ne bodo kaznovali vse, ki na vladi zavijajo kakce v celofan in jim jih ponujajo kot bombone? Ker Slovenija enostavno ima tako volilno telo, kakršno se je izoblikovalo v času samostojnosti. Poleg tega, da ima vse tisto, kar imajo "mlade evropske demokracije", Poljska, Litva, Bolgarija, Romunija, Češka, Madžarska in ostale, ima svoje posebnosti. Zdi se kot da volivci ne bi razumeli svoje vloge v demokratični ureditvi. Po anketah, izjavah, pismih bralcev in podobnem je videti da predstavnik slovenske širše javnosti še vedno pričakuje "pravičnost" od zgoraj, nekje z Dunaja, ali vsaj iz nekakšnega ostanka CK ZKS, demokracijo pa razume kot svojo pravico ustanoviti civilno iniciativo ali zbirati podpise za vsak kužkov kakec. Taka ograjica, ki jo pripadniki slovenske družbe zbijajo že okoli lastnega pasu, na eni strani res učinkuje kot določena varnost, saj se je najbolje ne vtikati v vse povprek, postanejo pa ogorčeni in špičasti, če se kdo ob ograjico obregne ali morda le preagresivno približa. Na drugi strani pa ta ograjica dobronamernika Slovenca oddaljuje od njegove ključne vloge v družbi, od tvorca nevtralne politične javnosti, ki ima moč odločati kdaj je dovolj in ne trditi, da ne ukrepa, ker se jim ne da. Golobič je enostavno predaleč od ograjice, lastno pozornost pa je bolj pomembno namenjati, da ne bi kdo ograjico umazal. Vse ostalo na uredijo oni zgoraj, saj so plačani zato. Ob vsem tem se vsak, ki v politiki res želi doseči kaj koristnega, lahko dobro ujezi, kot to počne Zmago. Neobstoj široke politične javnosti, razdeljenost volilnega telesa po navpičnici skozi družbo po pripadnosti političnim strankam, ki nimajo ne zgodovine niti ne zastopajo prav določenih političnih smeri in ne razdeljenost po družbenih slojih, kot nosilcih interesov, ter s tem neobstoj osnovnega orodja širše politične javnosti, zmogljivosti hitro in učinkovito vplivati na politično privilegirano srenjo, oblikuje slovensko demokracijo v medsebojnost na eni strani politične in gospodarske elite, ki je dobro spoznala pravila koriščenja privilegijev novodobne evropske elite in na drugi strani slovenske  demokratične javnosti, ki nikoli ni spoznala pravila in orodja, ki zagotavljajo lastno varnost pred prvim. Zato se slovenski politiki, kot eni redkih, ni potrebno bati volilcev, volitev in javnosti. Za naše vemo koliko jih bo volilo in to ne glede ali tu in tamkaj ukradejo ali se zlažejo, samo da ne pridejo tisti "ta grdi" na oblast. Ena redkih javnosti je slovenska tudi ko gre za lastno odgovornost do demokracije, ki sega le do ograjice okoli pasu in ni sposobna odigrati osnovne vloge v demokraciji. Namreč demokracija naj ne bi bila piramida oblasti, ki bi na svojem vrhu imela nedotakljive. Tako piramido preprečuje v demokraciji, eliti vsiljena in s kislim nasmeškom sprejeta pravica do govora oziroma javnega obveščanja. Sicer temelječ na istem motivu kot celotna družba, dobičku in morda prav zaradi tega učinkovit, sistem javnega obveščanja, mediji. Mediji igrajo nekakšno vlogo psa čuvaja, ki vohlja po družbi in zalaja na vse kar se mu zdi neprimerno. Posebno piko ima seveda na družbeno elito, ki ji tak nadzor pomeni skoraj edino obliko odgovornosti.

Slovenizem ubija
Če ne drugega pa svobodno novinarstvo in medije. Da so Slovenske novice najbolj bran časopis niti ni tako hudo, rumeni tisk je pač priljubljen ker brska po neprijetnostih slavnih in vplivnih,  v zvezi s tem je hudo, da so se v Golobič gate sicer zelo profesionalno, kar je prej izjema kot pravilo, odzvali v resnih medijih - na državni televiziji in radiu - njihov trud, osnovna demokratična naloga psa čuvaja, pa je ostal brez učinka.  - Kot vse ostalo kar sicer objavi rumeni tisk, vendar žal tokrat ni šlo za objavo pikantnosti, ki je naslednji dan lahko pozabljena, ampak za resno stvar, česar pa slovenska javnost ni opazila. Morda zabeležila, vendar zanemarila svojo vlogo katalizatorja reakcije, ki v demokraciji urovnoveša privilegije in odgovornosti politične elite. Če se vrnemo na debato o tem kako pomembna je demokratična javnost pri izgrajevanju demokracije, sploh ko gre za dve osnovni strateški viziji razvoja družbe, kot kapitalistično ali socialno, ki prevladujeta kot težnji v Evropi, gre slovenizmu zamera, da ubija prav možnost, osnovno orodje s katerim širša javnost pri tem lahko sodeluje kot partner in ne kot nemočni prikimovalec. Tako je ob Golobič gate videti, da se slovenska politična elita niti malo ne boji politične, širše javnosti, niti volilnega telesa in je pripravila nov vzorec kako se požvižgati nanjo, da ima Jelinčič prav, ko opozarja na sramovanja vredno indolentnost in ignoranco slovenske javnosti in da je slovenska demokratična javnost brez osnovnega orodja - evnuh javnost. Tako kot so bili evnuhi uporabni za čuvaje vladarjevega harema je slovenska javnost primerna za očuvanje privilegije slovenske politične elite.
                                        
                                        
      Nebo Dibu Dalo

Oddano: 05.07.2009 ob 11:58:26
RTV Kategorija: Politika
Zaznamki:
gregor, golobič, ultra, sum, afera, minister, zares, evropske, volitve, laž, vlada, zavajanje, prikrivanje, ministrstvo, za, visoko, šolstvo, 1. BLOG, aktualno
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 144 | Ocena 4.0 od 12 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
To kar je že prežvečeno in vsekakor resnično, si razvlekel do onemoglosti.
Prijateljski nasvet: drugič piši bolj jedernato in udarno. Res je, da je to nekoliko težje, toda splača se potruditi in ne boš dobil take neužitne solate, kot si jo zmešal v tem blogu.
lp
magiceye
pred 440 tedni
2.
Jaz sem pa užival ob branju. Končno nekdo, ki premore malo več od dveh stavkov. Seveda je pa tistim, ki so vajeni brat bloge pisane na nivoju 5. razreda in niso sposobni držat koncentracije na nivoju skozi celoten članek le ta predolg in nerazumljiv.

Edino včasih je pa res kakšna poved predolga. Veliko misli na kupu.
Dr. Ben Dover
pred 440 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164485
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865127
Blog avtorjev: 3564 // Blogov: 84879 // Komentarjev: 1217566
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217578 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "