prekopirano od tukaj

Radioaktivnost so po navedbah ministrstva za okolje in prostor, kamor spada uprava za jedrsko varnost, zaznali merilniki radioaktivne onesnaženosti zraka v Ljubljani in okolici Maribora. Gre za zelo nizke ravni radioaktivnosti, ki nimajo nobenih okoljskih ali zdravstvenih posledic in so več tisočkrat nižje od predpisanih mejnih vrednosti za prebivalstvo, so zapisali v sporočilu. Kot primerjavo so navedli, da vsak prebivalec Slovenije ali Evrope od naravnih virov vsakodnevno prejeme stokrat večjo količino sevanja.

V Sloveniji po ugotovitvah uprave ni bilo dogodka ali dejavnosti, ki bi lahko povzročila izpust rutenija-106 v ozračje, zato njegov izvor še ugotavljajo. Takoj po odkritju je uprava naročila dodatne meritve za nadaljnje spremljanje ravni in razširjanja radioaktivnih snovi. Meritve še potekajo, največje vrednosti pa so izmerili v sredo.

O rezultatih meritev v Sloveniji so danes obvestili tudi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, sicer pa pozorno spremljajo rezultate meritev iz drugih evropskih držav in ugotavljajo, da so njihovi rezultati primerljivi slovenskim. Stanje bodo spremljali še naprej ter javnost in strokovne institucije obveščali o ugotovitvah.
17. oktober 2017 | Komentarji (0)
Napišite 11179 in dajte v vaš avto, na motor, na kolo oz. napišite na roko kot pešec oz. dajte listek z nizom v žep

16. oktober 2017 | Komentarji (2)
finale bo 21. oktobra... držimo pesti :)
15. oktober 2017 | Komentarji (7)
Moram seveda jaz o tem, kdo pa bo.... (obračam oči).
Na začetku oktobra so se pojavili na FB profili, kamor lahko oblečeš svojo sliko... in sicer v pentljo roza barve. Vse tiste, ki so se oblekli v roza pentlje sem dala ven iz svojih prijateljev. Tako kot sem dala vse tiste ven, ki mi pošiljajo verižna pisma... Zadnji mega val je bil s Fabrizijem, ko sem dala ven svojih 30 prijateljev... in dva - tri vzela nazaj, še prej pa so mi sveto obljubili, da ne bodo več pošiljali verižnih pisem.

In grem v Hofer... v Hofru pa kupim gobe, ki so v rozasti škatli in plačam račun, ki je na zadnji strani pobarvan roza.

In kamorkoli pogledam po FB-ju... roza pentlje... Bog vam pomagaj ljudje... Aja, enega strička sem dala ven iz FB prijateljev, ker je slikal rozast šal, ki je bil ovit okoli drevesa in ponosno razlagal, kako pa je on za to, da se ti roza šali ovijajo okoli dreves in da je to zato naredil, ker gre za dober namen in zaradi tega bodo ženske manj umirale za rakom.

Dober namen? Kamorkoli usmerjaš svojo pozornost, več je tega. :) Svoje življenje kreiramo s svojimi mislimi. Če se boriš proti raku, bo več raka. :) Pojdite delat statistiko, če je zdaj već raka na prsih, kot pred rozastimi pentljami in... ta-ra... več ga je.

Ljudje božji, jaz nisem popila ene tablete od leta 1990. Pa sem še kar živa! :) Moja hči je pred nekaj dnevi začela piti tablete "Klaritin" proti alergiji, ker je alergična na prah in je dobila na treningih borilnih veščin napad kašlja. In kaj se je zgodilo... naslednjič si je šla kupit tablete... zaradi ene same tabletke ni mogla zaspat ponoči in bolela jo je glava. zaradi ene tabletke, do zdaj pa je spila 4 tablete, ker je bila 4 krat na treningu.

Vsako zdravilo ima STRANSKE UĆINKE. In kako se potem počuti povprečni Slovenec, ki konzumira reci in piši 6 tablete na dan? :( Ne vem, ker nisem vzela nobenega zdravila od leta 1990! In si ne predstavljam... ne predstavljam si ubogega človeka, ki ga zaradi katerekoli travme zaprejo v neko inštitucijo in potem mu dajo tablete za pomiritev ali karkoli... Sem brala pri Barbki Špruk kaj delajo zdravniki... ja, kaj delajo...postavijo ti diagnozo in potem ti dajo zdravila, da vola ubijejo, ne samo voljo v tebi...

In kaj ima to veze z rozastimi pentljami in oktobrom?

1. Tisti, ki govori o bolezni, bo bolezni še več... vsi tisti, ki reklamirajo roza pentlje povzročajo še več raka. Ja, ja, ja... saj vem da je z dobrim namenom. :) Če se ti boriš proti raku ali proti vojni, ali proti revščini... boš imel še več raka, ševeč vojne in še več revščine. Samo emocija gre naprej, Vesolje ne posluša naših besed, ampak emocije!
2. Raka se da z Grabovojevimi metodami ozdraviti v 3- 4 mesecih... tako si ga je pozdravila Ljiljana Iz Beograda.
3. Obstajajo različni alternativni načini zdravljenja raka.
4. Kako medicina zdravi raka... najprej pride prestrašena ženskica na mamografijo... potem ji najdejo nek sum... potem se tako sekira, da cele noči ne spi in diagnoza je... karkoli, ciste... in potem od vsega hudega zboli.
5. Najhujše od vsega pa je kemoterapija. Vsak rak je ozdravljiv na hitrico, kemoterapija pa podaljša to agonijo na mesece in mesece, včasih kakšen človek ne zdrži in enostavno odide = umre.
Torej... roza pentljice so v bistvu reklama za farmacevtsko industrijo, da bi čim več ženskic šlo na predgled dojk in da bi zbolele in prejele kemoterapijo...ta te pa res uniči.

In to vse z dobrim namenom?

Če bi meni zdaj rekli, naj grem na pregled h kakšnemu zdravniku, potem bi mi našli vsaj 5 bolezni. Zakaj pa potem imajo raznorazne inštrumente itd... ja, da najdejo bolezen. Medicina je za to, da najde bolezen, ne pa, da te pozdravi. :) Poznam ljudi, ki že več kot 20 let jemljejo tablete proti visokem pritisku, pa še vedno niso zdravi... In trepetajo vsake pol leta, ko gredo na pregled... A vsak si lahko na internetu najde zdravilo iz česna, medu in nevem česa vse, kar ozdravi visok pritisk v enem mesecu. Pri Grabovoju še prej... no, odvisno, na kakšnem nivoju je človek. Če je človek nizko, potem je v depresiji, depresija pa pomeni, da si popolnoma odvisen od programiranja.

Torej... roza pentlje podpirajo več raka... tudi, če se borijo proti raku. Zdaj se bodo spet oglasili kakšni in me bodo hoteli dati na grmado... ampak, tako pač je. Če se boriš proti nekateri stvari, dobiš še več te stvari. Pika.
14. oktober 2017 | Komentarji (1)
28 letnica, ki je pričala in dokazala da je bilo več strelcev v Las Vegasu, je danes najdena ubita. Take glavne priče ne rabijo!

Vir FB Božan Žabjek
13. oktober 2017 | Komentarji (1)
(piše Milena Matko)

»Pa kaj za vraga se Vi greste? Pa kdo mislite, da ste, da se sedaj tukaj cmerim pred Vami, pa ukvarjam s svojim otroštvom, pa poslušam neko blebetanje o duši in mojih preteklih življenjih? Jaz sem stvaren človek, ki trdno stoji na svojih nogah in verjamem samo temu, kar lahko primem v roke.«
»Tudi prav, le da Vam brez vključitve preteklih življenj ne morem dati odgovora na to, zakaj Vas je panično strah iti sami v gozd, zakaj se bojite moških, zakaj imate nočne more ... In posledično Vam tudi pomagati ne morem.«
»Ja, ampak jaz hočem pomoč. Jutri se hočem zbuditi srečna in imeti razrešene težave v službi. Zato sem tukaj.«
»Potem odidite domov in se ga na vso moč napijte. In svet bo takoj rožnat. In zjutraj pojdite k zdravniku, da Vam predpiše antidepresive in se boste takoj počutili bolje. Le da težav s tem ne boste razrešili.«
»Pa saj to sem že počela. Na tabletah sem bila več let, veliko popoldnevov sem preživela v rožicah, uteho sem iskala v divjem seksu ali pa sem se sproščala z več deset kilometrskim tekom. Pa še tapkam se, pa meditiram, pa afirmacije ponavljam, pa vaje iz joge delam, pa vse živo počnem, počutim se pa za en drek in to vsak dan bolj. Vsi me samo jebete in izkoriščate, pomaga pa nihče. Hočem jasna navodila, kaj naj naredim, da bo bolšje.«
»Vrnite se v otroštvo in začutite malo deklico, ki hrepeni po očetovi in mamini ljubezni, po objemih, po pogovoru, po vidnosti … Vse v Vas kriči od obupa, ker ne veste, kaj pomeni biti ljubljen in sprejet.«
»Pa saj sem Vam že povedala, da me moje otroštvo ne briga. Ne morem se sedaj jeziti na starše, pa ukvarjati z nekimi čustvi. V resnici me ima mama zelo rada in z očetom sta sedaj že stara in bolna in kmalu bosta umrla in je vse v najlepšem redu.«
»Kako pa Vam mama izkazuje ljubezen?«
»Vsak dan me pokliče in mi reče, da zakaj ju še nisem prišla obiskat, pa pove mi, h kateremu zdravniku ju moram peljat, pa katera zdravila rabita, pa kaj naj jima prinesem iz trgovine. Pa nasploh se z mamo o vsem pogovoriva.«
»Žal se tole ne ujema s tem, kar bi Vi zares potrebovali, nobene topline ne čutim. Slednje zveni, kot da ste mamina in očetova služkinja.«
»Pa kaj ima to veze z mojim trenutnim stanjem? Ali pa s službo?«
»V službi s svojo nadrejeno preigravate vzorce, ki ste jih vajeni pri starših. Zato ne morete spremeniti stvari, dokler ne dojamete, kaj počnete že od spočetja dalje.«
»Saj mi je že psihiatrinja rekla, da sem brezupen primer in da naj grem kam drugam …«
»Niste brezupen primer, je pa res, da se v tem trenutku upirate kakršnikoli spremembi in da se niste pripravljeni poglobiti v svoja čustva. Ne morete biti srečni, če iz Vas seva neskončna žalost, pa razočaranje, pa jeza … Najprej se bo potrebno soočiti s tem, dojeti vzroke, dihati, jokati … šele potem pride sreča. Ste se kdaj vprašali, zakaj nimate svoje družine in se ves svet vrti samo okrog Vaših staršev? Kaj še vedno iščete pri njiju, kaj Vam že celo življenje primanjkuje?«
… In tako v nedogled.
Kratek izsek iz nedavnega svetovanja, ki me je resnično izčrpalo, sem opisala za to, ker je slednje velik problem celotne družbe. Ne želimo se ukvarjati s preteklostjo, z dušo, z energijami, naše korenine nas ne zanimajo. Nočemo čutiti strahu, jeze, žalosti, obupa, krivde, sramu, ponižanosti … Radi bi striktna mentalna navodila, živeli bi po naučenih pravilih, ne sprašujoč se, ali nam slednja ustrezajo ali ne. Vse življenje ne bi ničesar spremenili in resnico bi skrili pred vsemi, še najbolj pa pred samimi sabo. Iščemo hitre rešitve in če slednje ne delujejo, je za to kriv cel svet, le mi nimamo s tem nič skupnega. Vse bi razglasili za angele, ki nas imajo iz globin duše radi in nam želijo vse najboljše. Oz. če sem malce ironična: frfotali bi kot ptičke na veji, kot da smo bili pravkar ustvarjeni in prineseni v nebeški raj, kjer smo samo in le srečni, v neskončnost ljubljeni in brezmadežno čisti. In do tega bi prišli, brez da bi s prstom mignili.
A žal je vsakodnevno življenje daleč, daleč stran od tega ali povedano drugače: »Dobrodošli na Zemlji.« Kjer se življenje odvija že milijarde let, če ne že bistveno, bistveno dlje in imajo naši predniki na grbi na tone najrazličnejšega »sranja«. In imamo poleg telesa in pameti še čustva in dušo, ki se zelo dobro zaveda vsega tistega, kar hočemo, še bistveno več pa tistega, česar se nočemo spomniti. In kjer nas življenje uči spontanosti in sledenja svoji intuiciji, slutnjam, vizijam, ki se jih ne da ukalupiti. In kjer po licih enkrat tečejo solze, potem spet pride smeh in nato obup, kot da je najmanj konec sveta. In kjer se je potrebno naučiti postavljati zase in komu pred nosom zaloputniti vrata ter mu ob tem še odločno povedati, da je čisto navaden »pezde«. … In tako v nedogled.
Ampak to je Življenje in vsak dan bolj ga imam rada. Bolj ko ga sprejemam v vsej svoji raznolikosti, bolj me ovija v tančice strasti in več lepega mi polaga na pot vsakdanjosti. Zato iz globin duše hvala za tisti petek, ko sem ugledala luč sveta, čeprav me je čakalo vse prej, kot čarobnosti pravljica.
12. oktober 2017 | Zaznamki: Milena Matko | Komentarji (3)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnje slikeVse
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5

Povezave
Zadnji komentarji
Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 163579
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34259 // Odgovorov: 1863625
Blog avtorjev: 3558 // Blogov: 84537 // Komentarjev: 1210198
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216237 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "