Stanje politične kulture v Sloveniji je zaskrbljujoče. Najbolj izpostavljeni politiki, ki so na oblasti, pa stvari le še poslabšujejo.

Dennis Kavanagh politično kulturo definira kot "stenografski izraz, ki izraža skup vrednot znotraj katerih politični sistem deluje". Lucian Pye pa kot "skup temeljnih vrednot, čutenja in znanja, ki dajejo obliko in vsebino političnemu procesu."Sidney Verba pravi, da je politična kultura "sistem empiričnih prepričanj, ekspresivnih simbolov in vrednot, ki določajo situacijo, kjer poteka politično dogajanje."

Politična kultura je to, kako si predstavljamo proces upravljanja države ali vladanja. Razlikujemo jo od ideologije, glede katere obstaja polarizacija, vendar pa se kljub temu lahko strinjamo glede politične kulture.

Vse definicije politične kulture vključujejo tudi vrednote iz katerih potem izhaja morala, torej norme obnašanja in navade.

Politično kulturo vzajemno oblikujejo državljani in politiki, ki imajo lahko večji vpliv na obliko politične kulture, zato je njihov zgled še kako pomemben.

Poglejmo si, kakšne vrednote in moralo ter s tem posledično politično kulturo nam s svojimi dejanji izražajo predstavniki sedanje oblasti.

Laž je sprejemljiva. Predsednik vlade tolerira v svoji vladi ministra, ki je bil že večkrat zasačen pri laži.

Dane besede ni treba držati. Premier Pahor je obljubil dr. Dragu Čeparju, da bo ostal na položaju direktorja, vendar se to potem ni zgodilo. Marsikaj je obljubil tudi mnogim drugim, česar pa se potem velikokrat ni držal.

Človeka, ki te prevara, nagradiš. Milan Cvikl naj bi premiera Pahorja prinesel naokoli glede razrešitve prejšnjega direktorja UKOMa. Za nagrado gre Cvikl na dobro plačano službo v tujino.

Pomembna je le javna podoba. Od sedanje vlade so ostali samo še javni nastopi, konkretne zakonodaje, ki bi izboljšala gospodarsko situacijo, pa kar ni in ni.

Družine so tudi istospolne. Ministrica Kresalova bi status družine priznala tudi istospolnim zvezam, kar pomeni zanje tudi možnost posvojitve otrok. To pa pelje v nevarno eksperimentiranje, ki le škoduje otrokom.

Demonstracije da, a le, če jih organizirajo naši. Semoličevim sindikatom so omejene demonstracije "dovoljene", ko pa bi jih organizirala desnica, je to napad na državo.

Komunizem ni bil tako grozen. Predsednik Tuerk se je odločil jasno pokazati, kaj si misli o totalitarnih režimih, ko je nagradil glavnega eksekutorja UDBE.

Tudi politične sovražnike zaposlimo. Če že vnaprej vemo, da ne za dolgo. Tako je premier zaposlil v svojem kabinetu dr. Rupla, vendar pa simbioza ni dolgo zdržala. Gradnja mostov tako ni uspela.

Odpadke je treba ločevati. Minister, ki ne ločuje odpadkov, mora iz vlade. To je dobra praksa, vendar bi moral biti premier pri tem dosleden in preveriti vse ministre.

Dvojni standardi. Minister Erjavec mora iti iz vlade zaradi ločevanja odpadkov, ostanejo pa minister Golobič, ki laže, minister Pogačnik, kjer zaradi njegovega podpisa na brutalen način umre človek, minister Križanič, ki bi učiteljice razgibaval na drugačen način in posega v avtonomijo univerze, dr. Vlačič, katerega so vozili z modro lučjo po odstavnem pasu, ...

Stanje politične kulture, kot tudi stanje vrednot in morale je čedalje bolj zaskrbljujoče. Aktualni oblastniki izražajo veliko shizofrenost, saj govorijo nekaj, delajo pa drugo. Prav tako vladajoči politiki delajo v smeri odstranitve slovenskih tradicionalnih vrednot ter gredo v preveliko eksperimentiranje, ki se lahko kaj hitro obrne proti njim samim.