Gledam slikce izpred nekaj dni poslane meni, pijem kavo, nikamor se mi ne mudi.
Nasmeh mi leže na obraz. Topel, srečen, pri duši postane toplo. Šolsko leto se končuje, tudi Žiga je uspešno zaključil še en razred. Zna brati. Navihanec raste, tudi težak je velikosti primerno.
Nekaj dni nazaj je bilo, ko sem šla na zaključno prireditev, ki so jo pripravili v njegovi šoli. Ni vedel, da pridem. Ko me je videl stati ob njegovi mamici, so se mu očke zasvetile, zasmejal se je : " Darja, " sem razbrala z njegovih malih ustec, pa je že bil pri meni. Po moško mi je podal roko, objela sva se in v objemu obstala. Njegovi prstki so že bili v mojih laseh. Čisto mehka sem postala, oči so postale malce vlažne, vedno me gane ta njegova nežna kretnja.
Potem me je prijel za roko. Sošolci in sošolke so sedeli v prvi vrsti, vsakega posebej mi je predstavil, tudi učiteljic in učitelja ni izpustill.
O, kako lepo se mi je to zdelo. Z vsakim sem spregovorila nekaj besed, jih pobožala, potem me je odpeljal na moje mesto od koder sem v družbi njegovih staršev, bratca in sestrice gledala predstavo.
Kako je bil ponosen, ko je pel, plesal in gledal v našo smer.
Sreča sijala je iz oči.
Ko smo odhajali, me je objel okrog pasu : " Ti si moja Darjica, tam je pa moja mamica, " in s prstom pokazal nanjo.
To je ljubezen.
16. junij 2018 | Zaznamki: prireditev | Komentarji (23)
Knjigo s takim naslovom mi je pred leti dala sestra. Že sam naslov mi je bil všeč, pesmi v njih sem do včeraj že zdavnaj pozabila.
Pa je naneslo tako, da sem bila nekje, kjer sem spoznala gospo temnih oči, toplega pogleda, milega obraza. Celo popoldne sva presedeli skupaj, klepetali kot, da se poznava že dolgo.
Spoznavali sva se, odkrivali druga drugi skrivnosti, občutenja, ki sva jih ali jih doživljava zdaj.
Povedala sem ji za mojo drobceno prijateljico, da je odšla, pa tudi o tem, kako sva se spoznali, kakšna naklonjenost je bila obojestransko.
Potem je rekla :" Tudi jaz pišem, dve knjigi sem izdala - Haloško trnovko in..."
" Kaj, vaša je Haloška trnovka ? To knjigo pa imam, hotela sem si sposoditi njen naslov za izmišljene zgodbe, ki jih pišem o neki Haložanki. "
Kar privzdignilo me je, objela me je okrog ramen, se nasmehnila s tistim toplim nasmehom, obraz ji je zažarel.
" Povejte, od kje tak naslov ? "
" Težko otroštvo sem imela, trnovo, ker prihajam iz Haloz, sem knjigo v kateri so pesmi poimenovala Haloška trnovka. "
" Še se morava srečati," je dejala ob slovesu, ko sva se objeli in stisnili roki.
Vem, da se bova in veselim se ponovnega snidenja.

AH, TO ŽIVLJENJE

Življenje je kot rožni vrt,
ljudje le enkrat skozenj smemo,
vsakdo natrga si svoj šopek let,
koliko bo cvetja v njem, ne vemo.

Umiram jaz,
umiraš ti,
a duši najini
vse bolj in bolj sta živi....

Danes prebiram njene pesmi....
10. junij 2018 | Zaznamki: srečanje, Haložanka | Komentarji (28)
.....moja drobcena zvesta prijateljica se je poslovila.
Ne morem verjeti, da je ni več. Pogrešala jo bom na mojih poteh, najsi bo to peš ali kako drugače.
Imela sem čast in v veselje mi je bilo, da sem jo spoznala tudi v resničnem življenju.
Včasih sem jo razveselila z domačimi dobrotami, kruh, ki ga sama pečem, je še posebej rada jedla - ona mene s kavo, čokolado, prijazno mislijo - dolgolasi je bil neumorni poštar med nama.
Pogrešala bom njeno toplino, njeno toplo ramo, njene objeme, četudi so bili na daljavo- veliko so mi pomenili.
Bila je moj angel na zemlji, moja ljuba prijateljica - zdaj bo angel, ki me bo gledal od tam gor.
Kadar bom šla, me bo misel ponesla k njej, njenemu veselju, ko me je nevidna spremljala, čakala slikice sploh v zadnjih dveh letih, ko sama ni več mogla ven - v naravo, ki jo je tako zelo imela rada.
Njene fotografije in tudi zapisi tu so čudoviti - balzam za dušo in oči.
Nemalo nas je, ki jo bomo pogrešali še bolj kot smo je , ker vem - o da je zares odšla za vedno, da je našla svoj mir tam...
Moja drobcena mala prijateljica - hvala, ker si bila z menoj in z nami !
4. junij 2018 | Komentarji (22)
da je tudi svetovni dan kolesarjenja :)
Veselim se dne, ki pride, takrat bo pa Moj dan.
Slikice s preteklih poti me ob srkanju one črne kot hudič in dišeče, v mislih popeljejo na moja potepanja.
Veter, polja, travniki, metulji, ptice, hiške, ljudje, ki jih spoznavam....moj svet, ki mi je tako drag :)
2. junij 2018 | Zaznamki: kolo, kolesarjenje, veter, v, laseh | Komentarji (19)
Čeprav je stara in vsakič manjša, ko jo vidim, mi je zelo pri srcu.Kot stara žena je z nešteto gubami, ki z leti postaja manjša in bolj sključena od bremena let in življenja. Samota naredi svoje. Tudi hišicam, še posebej takim, kot je ta. Mala hišica na vrhu hriba od koder objemam in pestujem spomine.
Lipa že cveti, omamen vonj postane ob pišu vetra še močnejši. Pod lipo obstanem, zaprem oči in vonjam.
Jama za malo hišico postaja čedalje globja, zbiralnik za vodo kopljejo, gradbeni stroji neutrudno ropočejo, tovornjaki vozijo mimo nje in jo prašijo. Brez milosti.
" Spet sem tu, " sem dejala gospodu, ki živi v bližini. Samo zasmejal se je, rekel pa nič.
























Vrata so zaječala, ko sem jih počasi odprla. Svetlo je bilo, sonce je sijalo , mankajoča opeka na strehi je dajala pot sončnim žarkom.
Majhna vežica, po tleh slama, v koti kurišče, od koder je še prihajal vonj po sajah. Na drugi strani sobica, takoj za vrati, ki jih več ni podirajoča krušna peč. Zelene barve je bila, na vsaki strani majcena zapečka, kjer je bilo nekoč lepo posedeti in si greti premražene ude. Kar šest majcenih okenc je v sobici, skozi spuščene polknice so vanjo kukali sončni žarki.
Dnevi so ji šteti.
Močnejši naliv z vetrom jo bo spravil na tla. Moja ljubka mala, tiha, lesena prijateljica.
Moje zavetje, kraj, ki ima poseben čar .
Zame.

ps ljubezen do starih hišk je nalezljiva, kajne princesa Vanesa ?
30. maj 2018 | Zaznamki: želja, hišica, stokrat, že, in stokrat še | Komentarji (36)
Danes je svetovni dan čebel.
Za preživetje so izjemno pomembne !
.Od cveta do cveta čebelica leta in v čašice sladke nabira si med...































Čebelica leti z neba...vse niže in vse biže, čebelica leti z neba...

































Čebelice, čebelice, ve moje ste prijateljice...






























































































Naj mi ne zameri moja drobcena prijateljica,ki je spet ni, ker sem si sposodila njene čudovite fotografije.
20. maj 2018 | Kategorije: Narava | Zaznamki: čebele, foto branka22 | Komentarji (22)
1 2 3
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 183655
Forum avtorjev: 15868 Forum teme: 34415 // Odgovorov: 1872287
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86273 // Komentarjev: 1237848
Avtorji fotografij: 26129 // Slik: 221285 // Videov: 18398 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "