Včeraj sem imel pester dan. V službi sem delal za dva, še namesto odsotne sodelavke, popoldne sprejemal obiske, skrbel za žejna grla in lačne želodce, poslušal vesele in žalostne zgodbe in tudi sam kaj povedal, šele pozno zvečer sem vklopil računalnik in pregledal maile, ki sem jih prejel čez dan. Med pošto je bil tudi citat, misel Benjamina Franklina: »Veliko ljudi umre pri 25, vendar niso pokopani, dokler niso stari 75 let.« - Pošiljateljica je pa resignirano pripisala, da tudi ona ne živi, ampak v strahu in bežeč pred življenjem trohni pri živem telesu. Na koncu pa: »Bodi vesel, da si drugačen in da to ne velja zate. Ti boš živ do konca in boš mrtev šele, ko te bo zasula zemlja!«
»Seveda, pa še v grobu bom malo brcal,« sem samo na kratko odgovoril, saj je bil za mano res pester in živahen dan in sem bil res že precej utrujen in zaspan.
20. februar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (3)
Na pustni torek sem se prenajedel krofov, kar sedem sem jih pospravil, in da so šli lažje dol, sem jih zalival še z vinom. V naslednjih treh dneh sem se za ta sladki greh kaznoval s postom ob nesladkanem čaju, zelenjavnih čorbah in črnem kruhu. Danes, v soboto, sem pa že spet grešil. Potem ko sem v trafiki kupil časopis, sem zavil še v bližnjo špecerijo, da bi kaj malega  nabavil za zajtrk. V mislih sem imel polnozrnato štručko in par rezin manj mastnega sira, ko sem pa v vitrini s pekovskimi izdelki  zagledal krofe, samo še dva sta bila, nežnorjavo zapečena, rahlo pocukrana in rumeno opasana,  sem v trenutku pozabil na post in dieto. „Tale parček krofov bi imel, res sta zapeljiva, pregrešne misli mi vzbujata, spominjata me na...“ - „...No, lahko si mislim na kaj“, me je smeje prekinila prodajalka in si mimogrede zapela  gumb na halji, ki ji je razkrivala dekolte, šele potem mi je krofe zavila v papir in zaračunala.
Oba krofa sem pojedel že kar na ulici, in bil kar malo razočaran, saj nista bila sveža, ostala sta od včerajšnje peke. No, seveda, eno gre z drugim, saj tudi prodajalka ni bila več najmlajša, njene zgornje  obline so vzbujale vtis polnosti in oblosti zgolj po zaslugi podloženega modrčka. A za to hudobno primerjavo si je bila čisto sama kriva -  zakaj mi je pa podtaknila stare krofe?!
17. februar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (5)
Mi že malo starejši fantje si včasih dovolimo malo sentimentalnosti, sploh na mokri podlagi, ko kaj spijemo. Ob našem zadnjem vinskem druženju smo se pogovarjali o tem, kakšen napis bi si kdo želel imeti na svojem nagrobnem kamnu. Največ odobravanja je bil deležen tale epitaf: “Pridite vse moje ljubice in se polulajte na moj grob, da še enkrat vidim vaše lepe špranjice!”
11. februar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (1)
V mojih letih, pri petinšestdesetih, je bil moj oče že bolehen starec, od dopoldneva do večera se je potikal po jeseniških bifejih, vmes posedal po uličnih klopcah in avtobusnih postajališčih, in kmalu, čez dve leti, je tudi že umrl, na oni svet sta ga spravila upokojensko brezdelje in ciroza jeter.
Jabolko ne pade daleč od drevesa, grem za njim, tudi sam že pešam na umu in telesu, včeraj sem napravil nekaj, kar mi pred nekaj leti še ne bi prišlo na misel - v športni trgovini sem nabavil par kovinskih pohodnih palic. „Pa me je doletelo tudi to, prvič jih kupujem, nikoli nisem razmišljal, da bi jih imel - pravzaprav jih pa rabim samo za zimske vzpone v globokem snegu,“ sem se opravičeval mladi prodajalki, sramežljivo zardel,  kot da bi v lekarni kupoval.viagro.
 
Nisem lagal, ta vikend sem res hotel v hribe, pa sem si premislil zaradi nevarnosti plazov, ker snega je vseeno preveč in ni še utrjen. Palice sem  pa kupil tudi z namenom, da jih bom uporabljal tudi poleti, v gorski kopnini. - Čez leta, upam da šele čez mnogo let, ko me bodo noge res že slabo nosile, pa tudi na vsakdanjih sprehodih po poljih in gozdovih.  Načrtovanje prihodnosti je sicer domena mladine, pri meni je pa to eden od očitnih znakov staranja. Ko sem bil mlajši, sem mislil in živel samo za današnji dan.
10. februar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (1)
Pozvali so me k neodložljivo nujnim opravkom, in prijateljici, ki je bila pri meni na obisku, sem rekel, naj me počaka in se s čim zamoti, ker bom čez pol ure že nazaj. Pol ure se je pa podaljšalo v poldrugo uro, in s slabo vestjo sem se vrnil domov, plašeč se, da mi bo prijateljica očitala, ker sem jo tako dolgo pustil samo. Ona pa: “Ne ne, super je bilo, čas mi je hitro minil, najprej sem ti pomila posodo, potem sem pa eno uro sedela pri oknu in gledala, kako pada sneg.”
Vse svoje prijateljice imam rad, vsaka je neponovljivo krasna in posebna, ta mi je pa sploh všeč zaradi veliko stvari, med drugim tudi zato, ker ji ni nikoli dolgčas - pa če gleda sneg, dež, ali čisto nič ne počne.
4. februar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (4)
Tremo imam, kot da bi ponovno izgubljal nedolžnost, jutri bom namreč prvič po dolgem času spet vtaknil - bančno kartico v bankomat... Upam vsaj, da mi bo ratalo, dvanajst let sem bil brez, (ne vprašajte zakaj, ker to je posebna zgodba, ki jo bom povedal drugič), zdaj sem se pa vendar spet odločil zanjo. Že včeraj so mi jo dali v banki , a danes še nisem zbral korajže, da bi jo uporabil, niti kuverte s kodo nisem odprl. Jutri se pa le moram toliko zbrati in umiriti tresoče roke, da bom pritisnil na prave tipke in našel pravo odprtino. Ker, če trikrat fališ... Bankomat ne, samo kakšna zelo usmiljena ženska ti da po treh kiksih še eno šanso.
27. januar 2018 | Zaznamki: Obujenke II. | Komentarji (1)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 166198
Forum avtorjev: 15858 Forum teme: 34340 // Odgovorov: 1867666
Blog avtorjev: 3572 // Blogov: 85261 // Komentarjev: 1225766
Avtorji fotografij: 25623 // Slik: 218079 // Videov: 18653 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "