Uporabnik: Geslo:
Tokrat smo se lotili pregledovati vsebino prijavljenih izvajalcev različnih društev gluhih in naglušnih, ki so na Razpisu za samostojno življenje invalidov od 2015 – 2018 prijavili skupno 10 osebnih asistentov. Seveda vse s pomočjo “informacij javnega značaja”, ki nam dejansko omogoča priti do zanimivih, presenetljivih in nemalokrat tudi nedopustnih ter spornih odkritij. To bi moralo biti dejansko delo in dolžnost strokovnih ter odgovornih ljudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), še pred odobritvijo mest izvajalcem. A očitno za kaj takega pri vas “v hiši” ni pravega interesa ali kompetenc; da se jasni kriteriji oblikujejo preden se nakopičijo nepravilnosti in nenamenska poraba sredstev. Že na začetku je potrebno pogledati in vedeti ali opisana vsebina sploh ustreza definiciji del in nalog osebnih asistentov, ali jo izvajalec izvaja v skladu s tem kar je narava dela in katere so metode dela odgovornih izvajalcev na posameznih društvih. Ugotovili smo, da nihče na pristojnem ministrstvu očitno ne preverja konkretnih programov pri konkretnih izvajalcih; kar velevata logika in zdrava pamet!
Zato pozivamo MDDSZ (odgovorne, ki so razpis presojali in razdeljevali mesta izvajalcem), da nemudoma ukrepa oz. strokovno revidira vsebino posameznih izvajalcev/prijaviteljev in končno že postavi definirane kriterije; “kaj osebna asistenca je” in kako se izvaja! To bo še kako koristilo tudi z vidika sprejemanja Zakona o osebni asistenci, saj se sedaj vsi povprek javljajo kot izvajalci programov osebne asistence, pri čemer so nekateri zelo sporni z vidika obsega in omejitev pomoči, ki jo dejansko nudijo uporabnikom. Kot vam je znano, prav tako ni dopustno osebno asistenco imenovati storitev znotraj DSO (ker gre za podvajanje sofinanciranja) ali dnevnih centrov oz. društvenih prostorov, saj gre za individualno storitev. Vse to bi na MDDSZ morali vedeti in se ne sprenevedati! Opustitev dolžnega ravnanja je ravno tako kaznivo dejanje, ki bi tudi se pri javnih uslužbencih moralo preganjati po uradni dolžnosti, saj pri tem nastaja materialna škoda in prihaja nenamenske porabe javnih sredstev. Pa se ne, takšne in drugačne napake iz malomarnosti se dogajajo tako rekoč mimogrede, a nihče za nič ne odgovarja, niti ne popravi, niti ni za nič prikrajšan pri svojem rednem plačilu.
Že več let neuspešno opozarjamo, da gluhe osebe (v kolikor je to njihov edini hendikep) niso upravičene do osebne asistence; na njihovo srečo seveda, ker je preprosto ne potrebujejo. Ne trdimo, da ne potrebujejo drugih oblik pomoči v obliki družabništva, preprečevanja socialne izključenosti in podobnih specifičnih programov, npr. za ostarele gluhe osebe, morda več ur tolmačenja, a prav gotovo ne pomoči v obliki osebne asistence. Če gre pri tem za način zaposlovanja gluhih, tudi prav, a naj se v tem primeru te programe poimenuje z drugim imenom.
Gluhe osebe ne potrebujejo pomoči pri oblačenju in slačenju, kopanju, kuhanju, branju časopisa, spremstvu v trgovino ali na avtobus… Osebna asistenca namreč ni družabništvo, niti skupinska pomoč ali opravljanje ročnih del in skupno gledanje TV! Osebna asistenca tudi ni namenjena “ostarelim osebam”, v tem primeru bi jo imeli pravico zahtevati vsi ostareli! Ampak gre za osebno, (torej individualno) asistenco posamezniku, ki ima določen hendikep; da je lahko aktiven in ima enake možnosti v družbi. Gluhi pa fizične pomoči v tej obliki ne potrebujejo; pri komunikaciji z drugimi slušečimi potrebujejo tolmača in raznovrstne tehnične oz. medicinske pripomočke. Do tolmača so tudi upravičeni; v kolikor je to za aktivne ljudi premajhen obseg, sem prva, ki podpiše, da se ta pravica poveča. Gluhi so namreč po Zakonu o uporabi slovenskega jezika upravičeni do 30 ur vavčarjev na leto, za študente in dijake 100 na leto, pri čemer se neporabljene ure iz tekočega leta lahko prenesejo v naslednje leto in prištejejo k tekočemu. Na MDDSZ smo povprašali tudi, če je s strani katerega od številnih društev gluhih in naglušnih ali morda s strani posameznikov kdaj prišla pobuda za spremembo števila vavčarjev, odgovor je bil negativen. Zaradi jasno izraženega stališča, ki si ga očitno nihče “ne upa izreči” naglas, še najmanj na MDDSZ kjer se skrivajo s sprenevedanjem in za nepristojnostjo, smo mnogokrat obtoženi zlonamernosti, čeprav zgolj pozivamo k transparentnosti in redu kot pri podvajanju sredstev za informiranje in osveščanje gluhih. V mnogih primerih gre bolj za zavajanje uporabnikov in dvojno financiranje Zveze/društev.
Ko smo že tik pred tem, da se Zakon o osebni asistenci vloži v parlament, so se nekateri predstavniki Zveze gluhih in naglušnih Slovenije lotili rušenja le-tega zgolj iz bojazni, da bodo odpadli iz kroga neupravičenih privilegijev kot npr. možnost pridobivanja sredstev na podlagi programov osebne asistence za gluhe in naglušne. O velikem razkoraku med vodstvom in tem, kar so deležni uporabniki, obstaja zelo velika luknja, v zadnjem času celo javni razkol; protest Civilne iniciative Bele rokavice. Povzemamo programe, iz katerih se neupravičeno koristijo sredstva za osebno asistenco.
1. Društvo gluhih in naglušnih Pomurja (2 OA, za 11 upor)
Zaradi starosti in s tem povezano osamljenostjo oseb, je velikega pomena tudi oblika družabništva in spremljanje počutja uporabnikov, saj ravno zaradi omejene in ovirane komunikacije težje, ali pa sploh ne, vzpostavijo kontakt s slišečim okoljem, zelo pomembno je izvajanje nalog asistentov v smislu aktivnega in koristnega preživljanja prostega časa (opravljanje ročnih del, razgovori, skupno gledanje TV in branje novic, pogovori o aktualnih vsebinah na komunikacijsko prilagojen način), osebna asistenca se izvaja v prostorih društva in tudi v DSO ter posredno v drugih javnih ustanovah (osebni asistent kot spremljevalec)
2. Auris - medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske (4 OA, 18 upor)
Res je, da imajo gluhe osebe pravico do tolmača (30 ur letno), vendar tolmač ne more biti »nadomestek« za osebno asistenco (30 ur letno je premalo) in tudi delo tolmačev je jasno določeno. Pri tem je osebna asistence tem osebam nujno potrebna za zagotavljanje čim boljše kvalitete življenja. Omenjajo tudi gluho-slepe osebe, osebni asistenti obvladajo znakovni jezik, oa. se izvaja v prostorih društva
kot naloge osebnih asistentov navajajo:
- Pomoč pri oblačenju, slačenju,
- Pomoč pri izvajanju drobnih hišnih opravil
- Asistenca pri jemanju zdravil (v smislu prebiranja in razlage navodil)
- Asistenca pri gibanju, spremstvo na srehodu, pri vsakodnevnih opravilih,
- Vodenje in asistenca pri gluhospelih
- Asistenca pri komuniciranju s slišečim okoljem
- Spremstvo po opravkih, nakupih, prostočasnih aktivnostih, na prireditve
- Asistenca pri branju dnevnega časopisa
- Pomoč pri kuhanju in pri pripravi hrane
- Pranje, likanje, zlaganje perila,
- Pomoč pri uporabi tehničnih pripomočkov,
- Sprejemanje in prenašanje sporočil ožji in širši javnosti
- Družabništvo in pogovori.

3. Društvo gluhih in naglušnih Posavja (2 OA, 15 upor)
Med uporabniki tudi gluhoslepi, ljudje s polževim vsadkom, Izvajajo OA že od 2002, izvajata jo dve ženski osebi, od katerih je ena gluha in ena naglušna oseba z znanjem znakovnega jezika, na društvu izvajata pomoč pri vzpostavljanju socialnih stikov ter razgovorov manjših skupin uporabnikov pod vodstvom in nadzorom mentorja, na domu nudita pomoč pri raznih gospodinjskih opravilih, družabništvu ter koristno izrabo prostega časa, uporabnike spremljajo v različne javne ustanove. Gluhim in naglušnim zakonsko ni zagotovljena pravica do osebne asistence, vendar se preko navedenega programa preprečuje socialna izključenost posameznika, varnejša in aktivnejša je njihova starost, hkrati pa se enakovredno vključujejo v slišeče okolje in lažje sobivajo z njimi.
4. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana (2 OA, 26 upor)
Ciljna skupina starejši gluhi in naglušni, ki potrebujejo pomoč za lažje samostojno bivanja v domačem in družbenem okolju (potreba posebej pri starejših, ki živijo sami). Izvajajo program OA že od 2003, 5 dni v tednu po 2-3 ure na uporabnika, izvaja se v domovih za ostarele ter v prostorih društva, ker se za to skupino izvaja svetovanje.
Za konec še sredstva Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije od FIHO za 2016 prejela; Skupni znesek 1.408.009,41 EUR, Programi skupaj 1.058.194,42 EUR
Programe na državni ravni 629.940,75 EUR
1. Usposabljanje za aktivno življenje in delo oseb z okvaro sluha (gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom) 89.790,30
2. Razvoj slovenskega znakovnega jezika 70.846,32
3. Dostopnost do informacij v znakovnem jeziku 28.420,74
4. Ohranjevanje zdravja in rehabilitacija oseb z okvaro sluha (gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom) 157.687,46
5. Tiskani mediji - glasilo Iz sveta tišine, založništvo 71.660,43
6. Elektronski mediji - Informiranje oseb z okvaro sluha ((gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom), Spletna TV 70.376,07
7. TV oddaja - Prisluhnimo tišini na TV Slovenija 53.341,69
8. Kultura gluhih 50.693,09
9. Šport in rekreacija gluhih 37.124,65
Programe na lokalni ravni 428.253,67
1. Usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih, naglušnih in gluhoslepih za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 242.912,45 EUR
2. Informativna dejavnost za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 41.812,34 EUR
3. Psihosocialna pomoč - osebna asistenca za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 45.252,40 EUR
4. Dnevni centri, klubi za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 11.997,47 EUR
5. Kultura gluhih za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 35.450,21 EUR
6. Rekreacija in šport za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 50.828,80 EUR
Delovanje skupaj 268.714,93 EUR
29. januar 2016 | RTV Kategorija: Politika | Komentarji (0)
Zadeva: Pobuda za povračilo manjkajočih sredstev iz naslova dodatkov za plače; osebna asistenca – razpis za samostojno življenje invalidov od 2015 - 2018

Spoštovana ministrica ga. Anja Kopač Mrak

Imamo resen problem, ki ogroža izvajanje osebne asistence v letošnjem letu. Zaradi spremenjene definicije novele Zakona o minimalni plači, ki je stopila v veljavo z novim letom se je strošek dela osebnih asistentov povečal (pričakovano in pravilno), saj menimo, da si naši asistenti/asistentke to res pošteno zaslužijo. Za to, za nas zelo dragoceno in odgovorno delo, jih žal nismo sposobni bolje plačati. Le redki namreč presegajo minimalno plačo, mnogi pa delajo tudi ponoči, med vikendi in prazniki ali pa imajo gibljiv delovni čas! Ni pa se povečala tudi subvencija MDDSZ, ki znaša na asistenta 760 EUR mesečno, na kar smo še pred časom opozorili. Glede na naša predvidevanja bo manjkajočih sredstev v 2016 cca. 80.000 EUR. Odobrenih imamo namreč 112 mest, trenutno zaposlenih 110 osebnih asistentov, ravnokar zaposlujemo še preostala dva.

Tako smo pred novim izzivom, da zberemo »manjkajoča« sredstva in kot vestni delodajalci zadostimo vsem zakonskim obveznostim. V lanskem letu so nam umrli kar štirje uporabniki. Na račun prerazporeditve zaposlenih asistentov smo pridobili možnost, da v program vključimo tudi uporabnika, ki je težje hendikepiran in je bil celo leto na čakalni listi. Sam in tudi v njegovem imenu smo večkrat pisali na pristojen direktorat za invalide, kjer pa so nam (kot ničkolikokrat) odgovorili z eno in isto mantro: »da žal nimajo rešitve«.

Pred tednom dni smo imeli na temo manjkajočih sredstev krizni sestanek uporabnikov in bilo je dogovorjeno, da se poleg drugih akcij s katerimi bomo skušali pridobiti donacije, od MDDSZ zahteva ustrezno povečanje subvencije. Kar veliko naših uporabnikov spada v to skupino najšibkejših!

Že meseca februarja, ko smo vedeli, da denar “ostaja” smo spraševali za možnost ponovnega razpisa med zainteresiranimi (razpis je bil omejen navzgor, na največ 6 dodatnih mest). Kar nekajkrat, ko smo vas pozvali, da sredstva razdelite v obliki dodatnih mest, se niste odzivali. Odgovori so bili, da je dodaten razpis pravno nemogoče izvesti ter da ste denar že vrnili v proračun[1]. Tudi, ko ste v drugi polovici leta opazili, da denar ostaja iz naslova nezasedenih razpisanih mest, na to niste reagirali. Vsi uporabniki osebne asistence smo že povečali lastne donacije v ta namen, kar pa še vedno ne bo zadostovalo. Skrajno poniževalno je, ker smo vedno znova primorani začeti prosjačiti, da bomo lahko še naprej živeli, dostojno in izven institucij, ter imeli človeka vredno življenje.

Zato vas pozivamo, da nam v obliki povečanih subvencij omogočite premostiti letošnji napovedani primanjkljaj.

Lep pozdrav,
Predsednik, Emil Bohinc
24. januar 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (2)
Spoštovane poslanke in poslanci,

Otroštvo sem preživela v zavodu invalidne mladine v Kamniku in pri 17-ih letih pristala v domu starejših občanov Bežigrad. S pomočjo osebne asistence pri društvu YHD sem pred 19-mi leti končno zaživela svobodo in moje životarjenje je postalo Življenje. Življenje pa je največ kar človek ima.

Ob koncu lanskega leta ste sprejeli novelo Zakona o minimalni plači, ki je z novim letom ta vstopila v veljavo. Pri društvu YHD imamo zaposlenih 112 osebni asistentov, velika večina jih prejema minimalno plačo. Sedaj se bodo dodatki (nočno delo, prazniki, nedelje) šteli posebej in se torej strošek plače za dejodajalca bistveno poveča. Subvencija s strani MDDSZ na zaposlenega asistenta pa ostaja ista in nespremenjena kot do sedaj, 760 EUR. Znašli smo se v hudi finančni stiski, saj moramo do konca leta zbrati cca. 80.000 evrov, da bi lahko nemoteno izponjevali svoje obveznosti in dolžnosti do svojih delavcev in delavk. Vsi uporabniki osebne asistence smo že povečali lastne donacije v ta namen, kar pa še vedno ne bo zadostovalo. Duša in srce me boli, ker smo primorani začeti prosjačiti zato, da bomo še naprej lahko živeli izven institucij; kvalitetno in človeka vredno življenje.

V prejšnjem letu ste se nekatere poslanke in poslanci odzvali na našo akcijo ter ste nekaj ur preživeli z nami v vlogi osebnega asistenta. Strinjali ste se, da je osebna asistenca osnovna pravica hendikepiranih. Tako je tudi zapisano v Konvenciji ZN o pravicah invalidov. Glede na to, da zakona o osebni asistenci še niste sprejeli in ne vem, če ga v tem letu dajansko boste, vas prosim, da donirate društvu YHD na TRR: IBAN SI56 0510 0801 4135 511, koliko je v vaši moči. Tako bo program za Neodvisno življenje hendikepiranih lahko deloval naprej, dokler končno ne dočakamo zakona.

Veseli bomo tudi drugih vaših predlogov in rešitev, da pridobimo manjkajoča sredstva. Dejstvo je, da edino Zakon o osebni asistenci lahko zagotovi temeljito sistemsko rešitev. Zato prosim pohitite, da ne bo za marsikoga prepozno.

Za življenje in svobodo se moramo boriti.

V upanju, da vam ni vseeno, vas lepo pozdravljam,
Martina Piskač
19. januar 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (0)
Naš premier Miro Cerar je ocenil, da neupravičeni dodatki, ki so si jih izplačevali na nekaterih fakultetah za nekatere izbrane posameznike ne potrebujejo "hujše sankcije". Kakšne pa bodo, če sploh bodo, te sankcije, dragi premier, da bomo državljanke in državljani vsaj malo zadoščeni v obupanem upanju na pravico in enako obravnavo? Bodo grešniki klečali v kotu na koruzi, ali jih boste tepli s šibo po riti in s pasom po rokah; ali pa se boste bičali kar sami, ker tako nesramno in brezobzirno kršite vse velike obljube o etičnih dejanjih ter trdnih načelih?

Samo še en beden primer prakse »elit«, ki si lahko dovolijo karkoli in še več, a premosorazmernih posledic kaznovanja njihovih dejanj nikoli ni. Nenamernost, nevednost in nenaklepnost niso niti slučajno dovolj zgovorni izgovori, da se načelno posipajo s pepelom in gredo naprej, brezskrbno in veselo v črtanju politike na svojem področju. Kako bedno, kako klavrno početje, brez vsakega dostojanstva! Zanimivo, da jim pri vsej svoji izobraženosti, kompetenci, razgledanosti in izkazanim referencam, ne uspe, da bi občutili sram pred samimi seboj.

Kako nizko je njihovo samospoštovanje kjub temu, da imajo polne bančne račune. Kar smilijo se mi. Kako je mogoče pričakovati od profesorjev/ic, da jih bodo študentje imeli za zgled, vzor in motivacijo, da jih bodo doživljali kot avtoritete posameznega strokovnega področja? Neupravičene dodatke bodo vrnili zgolj v višini zakonsko določenih zavez, ne pa v celoti s pripadajočimi obrestmi, vsaj to edino res minimalno sankcijo bi bilo od njih smiselno zahtevati! Halo, kakšna logika je to? Že samo na podlagi njihovih bedastih argumentacij, da niso vedeli oz. da so delali v dobri veri, da so bili v stalni pripravljenosti, da študentom odgovarjajo sredi noči ... in podobnih nebuloz, bi jim morali odvzeti akademske nazive. Vsak idiot, zadnji kmet (se opravičujem kmetom za metaforo in primerjavo) bi se zavedal spornosti izplačevanja takšnega zneska v ta namen; in to brez predhodnega pravnega mnenja. Preprosto iz stika z realnostjo, vsakdanjim življenjem, ki ne prizanaša. Več na...
14. januar 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (3)
Predsednik RS g. Borut Pahor
Urad predsednika
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana

Ljubljana, 3.1.2016

ZADEVA: Ne pustite nas cvreti »Na žaru«!

Spoštovani!

V medijih smo zasledili polemiko glede vašega nastopa v predstavi Na žaru z Ladom Bizovičarjem. Mnogi vam očitajo, da boste z nastopom pripomogli k razvrednotenju funkcije predsednika republike, predvsem pa, da s tem nastopom omogočate privatni televiziji dobičkonosen posel. Po poročanju medijev so z vašega Urada odgovorili, da naj bi ves dobiček šel v dobrodelne namene, nismo pa zasledili komu in zakaj. Zato brez zadržkov nemudoma pristavljamo svoj lonček.

Zelo bi bili veseli, da bi ta denar namenili osebni asistenci, saj se nam tudi letos, kot že tradicionalno, napoveduje primanjkljaj sredstev za plače naših osebnih asistentov. Naš program že vrsto let dobro poznate; tako po vsebini, namenu in ciljih, poznate pa tudi nekaj uporabnikov, ki koristimo to storitev, zaenkrat še vedno brez sistemske rešitve. Velikokrat smo se že obrnili na vas, tako v vlogi predsednika DZ RS, pa potem kot evropskega poslanca, kasneje kot predsednika Vlade RS in tudi kot predsednika RS. Do sedaj v nobeni od teh pomembnih in odgovornih vlog, razen tolažilnih besed in obljub na svetlo prihodnost, nismo dobili nič. Upamo, da bo tokrat drugače!

Naša prihodnost je še vedno brez perspektive.

Lep pozdrav,
Elena Pečarič
Strokovni vodja programa NŽH
5. januar 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (10)
Zelo zanimivo, da se na vprašanje prepovedi nošenja burke ali nikaba v javnosti, ni jasno in z argumenti oglasila nobena intelektualka, intelektualec, feministka, zagovorniki pravic žensk, enakopravnosti spolov, zagovorniki človekovih pravic in dostojanstva, prav nobena od številnih človekoljubnih organizacij, ki jih premoremo in so praviloma zelo odzivne, glasne in jasne. Mar muslimanke niso ženske in si ne želijo enakopravnosti spolov, jim ne pripadajo človekove pravice in spoštovanja njihovega dostojanstva, če so pokrite z burko? Je burka simbol njihove svobode ali zatiranja?

Mar je to tabu tema za levico? Kjer bi načelna ter vsesplošna toleranca in spoštovanje človekovih pravic lahko stopilo v svoje nasprotje, v protislovje s teorijami feminizma, enakopravnostjo obeh spolov, svobodo govora, demokracijo in drugimi t.i. evropskimi vrednotami in zahodno kulturo?

Res, da smo s strani SDS vajeni številnih provokacij, politizacije ter izrabljanja določenih tem in tudi res, da primerov nošenja burk v Sloveniji ni prav veliko (zdi se da zgolj 20 žensk, ki v Sloveniji nosijo tovrstno pokrivalo), da bi bila stvar aktualna ali pereča. Pa vendarle smo zamudili priložnost za odkrito razpravo o temi, ki bo prej ali slej zahtevala odločitve in odgovore. Kot ničkolikokrat se je vsak avtomatično postavil na svoj domnevno politični pol pripadnosti, kjer ni prostora za odkrito razmišljanje, morda tudi iskreno izpraševanje o nekaterih »temeljnih načelih«, vredotah in kulturnih razlikah, ki jih od nas terjajo hitro spreminjajoče se družbene spremembe. Biti moraš kategorično za ali proti. Razprave o tem, kje so in do kod je moč raztegovati meje integracije, sprejemanja razlik in tolerance, ko gre za tovrstna vprašnja. Če citiram Žižka: » ...odločno zavračam posledični sklep, da bi zahodna levica morala privoliti v »strateški kompromis« in tiho sprejeti »navade« poniževanja žensk in homoseksualcev v imenu »širšega« protiimperialističnega boja.«

Odkrito povem svoje stališče, da sem odločno proti nošenju burke v javnosti v Evropi. Pomeni, da je bil ves feministični boj in emancipatorični učinki ženskih gibanj (ki nikakor ni zaključen) zamanj oz. izničen? Misim, da. To bi bil porz, korak nazaj. Ne gre se skrivati za hinavsko in navidezno politično korektnostjo, nevtralnostjo in nepristranskostjo levih intelektualcev/alk in se izogibati možnim utemeljenim argumetacijam za sprejetje takšne odločitve, omejitve, prepovedi tudi pri nas.

Pri tem mi je varnostni vidik še najmanj pomemben. Kot ženska pa ne morem tolerirati in si ne znam razlagati potrebe, ki se jo prikazuje kot versko izpoved, da se žensko ponižuje, se jo lasti in se ji ukazuje kako se lahko »kaže« v javnosti. Ženska je reducirana zgolj na objekt, je lastnina moža. Morda je to omejeno evropocentrično razmišljanje, a ne poznam drugega boljšega? Morda, podobno si lahko tudi ona misli o meni, ko me vidi pomakljivo oblečeno in naličeno? Kaj pa ženske, ki zagotavljajo, da je takšna njihova volja, zahteva njihova vera, njihova prosta odločitev ali celo, da se zakrite z burko počutijo svobodne? Potem je bolje, da svojo svobodo na ta način izražajo tam kjer je to družbeno sprejemljivo in tudi tako razumljeno, ali ne?

V bistvu je to prisila moških v določeni kulturi, da je ženska v celoti pokrita, zakrita, saj se v različnih muslimanskih državah pravice in dolžnosti ter družbeni položaj žensk, med seboj močno razlikujejo. Prav tako ne gre enačiti burke z muslimasko vero in potem neustrezno interpretacijo Korana, saj z vero nima prav nič. Toliko kot islamisti v ISIS s Koranom. A dovolj pomenljiv in zgovoren je video, ki govori o »normalnih muslimanih«, ki se nimajo za ekstremiste, a se jim krute kazni in zapovedi zdijo samoumevne, zgolj zato ker jih prepisujejo Alahu. V dvorani ni nobene ženske, saj le-te ne štejejo nič. Takšne normalnosti me je groza in strah ter jo gre prepovedati. Tako kot ni moč opravičevati navad nekaterih romov, da proti njihovi volji poročajo mladoletne hčere, češ da so to običaji in posebnosti romske kulture, ko je to pri nas nedopustno in nezakonito.

Ni res, da je to del njihove kulture in jo je zato potrebno sprejeti, jo preprosto spoštovati! Kaj pa z našo kulturo (pri čemer se zavedamo, da je pojem »kulture« zelo problematičen, kultura ni nekaj statičnega)? Če prezirajo naš način življenja in druge za nas pomembne vrednote, zakaj vztrajajo, da nas posnemajo prav v potrišništvu? Npr. na francoski rivjeri v najbolj razkošnih hotelih prevladujejo arabski mogotci s svojimi ženami, ki so vse zakrite, a jih v bližnje trgovine najbolj prestižnih znamk visoke mode in draguljarn, vozijo z limuzino, pa čeprav 150 metrov stran od hotela v katerem so nastanjeni. Pa kamenjanje žensk zaradi prešuštva... Nekako si ne znam pojasniti teh nasprotij v vedenjih, ki jim prav gotovo ne botruje verska temeljitev, ampak fanatizem.

Ponovno Žižek: »Strpnost kot ena od rešitev (vzajemno spoštovanje občutljivih točk) očitno ne deluje: fundamentalističnim muslimanom je nemogoče prenesti naše bogokletne podobe in neusmiljeni humor, ki se nam zdi prvina naše svobode. Podobno se tudi zahodnim liberalcem zdi nemogoče prenesti številne navade, uveljavljene v muslimanski kulturi.«

Priznam, sem zelo nevedna in nepoučena, prav zato pošiljam izziv slovenskim intelektualam in feministkam, ki jih prebiram, cenim ali sodelujem (E. Bahovec, D. Zaviršek, V. Leskošek, R. Salecl, S. Slabšak ter ostalim... ), da poskušajo odgovoriti na moja razmisljanja. Še bolj bi bila zadovoljna odziva katere od žensk v Sloveniji, ki je pokrita z burko.

Morda bi morali bolj prisluhniti in dati besedo feministkam muslimanskega sveta ali prebirati pisanje ravnokar preminule Fatime Mernissi.
27. december 2015 | Kategorije: Politika | Komentarji (26)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ... 94 95 96
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 151689
Forum avtorjev: 15698 Forum teme: 33820 // Odgovorov: 1836139
Blog avtorjev: 3475 // Blogov: 76735 // Komentarjev: 1098736
Avtorji fotografij: 23918 // Slik: 201934 // Videov: 20362 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane