Martina Piskač
Dunajska 184 a
1000 LJUBLJANA
Ljubljana, 15. 3. 2010

mag. Cveto Uršič, direktor
Direktorat za invalide
Slovenska c. 54
1000 LJUBLJANA

Zadeva: Končno gre priprava Zakona o osebni asistenci (ZOA) v pravo smer,
spremeniti je potrebno financiranje ZOA, odgovoriti na konkretna vprašanja

Spoštovani gospod mag. Cveto Uršič!
Končno gre priprava ZOA v pravo smer. Očitno so vsaj nekateri naši predlogi padli na plodna tla. Seveda pa bo treba na tem še delati, zlasti 20. člen (financiranje osebne asistence).
Še vedno ostaja Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) nedotaknjena, čeprav že sedaj financira en del osebne asistence in jim kljub temu vsako leto ostane cca. 2 milijona EUR. Ta namenska sredstva lahko FIHO nameni celo za nakup delnic in Loterija Slovenije bo preko KAD in SOD kmalu naprodaj z njunimi skupnim 40% deležem. Ker pretekla praksa kaže, da FIHO preko vplivnih in 100% financiranih invalidskih organizacij ni imela posluha za program YHD, ki ga je vselej neustrezno financirala, čeprav bi to dejansko lahko realizirali in sploh ni šlo za zelo velike zneske, je bilo kljub nekajkratnemu sodnemu varstvu v korist YHD programa neodvisnega življenja hendikepiranih, zadeva trmasto in nerazumljivo ignorirana. Tudi na podlagi dejstva, da je t.i. NSIOS skušal vplivati na neodvisnost odločitve Računskega sodišča in, da je tudi Protikorupcijska komisija prepoznala, da prihaja do nepravilnosti in kršitev zakonodaje NSIOS v Domu dva topola ob tem, da je NSIOS s sodno odločbo razveljavljen kot pravna oseba, bi tudi vi lahko končno spoznali, da zadeve niso transparentne. In, če se zgodi, da postane FIHO večinski lastnik Loterije Slovenije d.d., potem je upravičena bojazen in strah, da se takšna dejanja ne bodo samo ponavljala temveč celo stopnjevala.
Po ZOA, bi FIHO ostalo še več denarja. To vsekakor ni gospodarska in pametna odločitev. In tukaj na tej točki ne morem mimo dejstva, da ščitite interese g. Šuštaršiča, za katerega vem, da zahteva, da ostane FIHO izvzet iz financiranja osebne asistence. Vi kot bivši direktor FIHO in sedanji Šuštaršičev zaveznik pa ga zgleda ne smete razočarati, čeprav ste plačani iz davkoplačevalskega denarja in tudi zato ste dolžni za ta Zakon med drugim vzeti denar tam kjer ostaja, ne pa, da obremenite proračun. Prav tako dobro veste, kar sem vam zgoraj pojasnila, da FIHO deluje netransparentno, zato ste dolžni ukrepati v zagotovitev transparentnosti in podpore ZOA.
Pomislite g. Uršič, zaradi vaših nespametnih odločitev, bo FIHO s takim delovanjem omogočil še večje bogatenje nekaterih invalidskih organizacij, ki največ denarja zmečejo v počitniške domove, izvajajo programe, ki se podvajajo ali pa so samo na papirju in izvajajo storitve samo za tiste, ki so tiho in ne opozarjajo na kršitve. Sama sem tako prikrajšana za storitve kot so prevozi, fizioterapija, osebna asistenca, ... že približno pet let, čeprav se financirajo iz javnih sredstev in jih izvaja Društva distrofikov, v katerega spadam že po svoji diagnozi.
Radi poudarjate kako je osebna asistenca draga storitev. G. Šuštaršič je celo mnenje, da je luksuz. In če že govorimo o tem, potem so počitniški domovi luksuz, ne pa vstajanje, hranjenje in neodvisno življenje izven institucij. Žalostno in povsem nedopustno je, da g. Šuštaršič, ki je predsednik NSIOS, razmišlja tako. Prioriteta pred počitniškimi domovi, prevozi, arhitektonskimi ovirami, mora biti neodvisno življenje na naših domovih, saj vse ostalo nima pomena, če ne moremo niti iz postelje.
Pa, da se vrnem na financiranje Zakona o osebni asistenci. Še vedno ne vključujete sredstva ZZZS, sredstva za zdravstveno nego, ki jih v primeru institucionalne nastanitve dobijo institucije. Se pravi, če sem v instituciji, ZZZS nameni sredstva za nego, če pa živim doma, pa ne. Kot, da se doma ne negujem.
Za konec pa naj povem, da me je izjava g. Svetlika , da "vladi ne kaže posegati na področje samoorganizacije invalidov"in "Mislimo, da je predvsem pomembno, da se same invalidske organizacije znajo med seboj dogovarjati in seveda tudi oblikovati tista telesa, ki jih potem na nacionalni ravni ustrezno predstavljajo,"presenetila, saj že nekaj let dokazujemo in dopovedujemo, da se ne da dogovarjati in sodelovati z najmočnejšimi invalidskimi organizacijami, ker nam tega ne pustijo. To je bilo tudi videti na sprejemu invalidskih organizacij pri predsedniku vlade, g. Pahorju, saj g. Šuštaršiča ni bilo, čeprav je predsednik NSIOS. S kom naj se potem dogovarjamo? Vsekakor sem prepričana, da je vlada dolžna posegati na področje invalidov, saj smo tudi mi državljani te države, ali ne?
Lep pozdrav,
Martina Piskač
Še vedno čakam odgovore na konretna vprašanja iz prejšnega dopisa;
1. Ali je za vas osebna asistenca lahko isto kot osebna pomoč?
2. Ali nametavate popraviti prevod 19. člena Konvencije OZN, ko so strokovnjaki, invalidi in anglisti personal assistance prevedli v osebno pomoč?
3. Zakaj Zakona o osebni asistenci ne pripravljate na podlagi že napisanega predloga Zakona YHD; še toliko bolj, ko bi bilo smiselno tudi pri takšnih stvareh varčevati?
http://www.handyworld-si.com/slo/article
.php?story=20080530131055637&query
4. Zakaj niste v delovno skupino Zakona o izenačevanju možnosti (ZIMI) povabili društva YHD, in to kljub temu, da so podali obširne vsebinske predloge, in kljub temu, da je reprezentativna invalidska organizacija?
5. Zakaj financiranje Zakona o osebni asistenci predvidevate v glavnem iz proračuna, medtem ko Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ostaja nedotaknjena?
6. Zakaj pri financiranju Zakona o osebni asistenci ne vključujete sredstev ZZZS, sredstev za zdravstveno nego, ki jih v primeru institucionalne nastanitve dobijo institucije?
7. Zakaj Ministrstvo ne razpolaga s spiskom različnih nepremičnin, s katerimi razpolagajo invalidske organizacije?
8. Ali ima Ministrstvo namen priti do podatkov, koliko težje hendikepiranih potrebuje osebno asistenco?
9. Kateri programi se dejansko izvajajo v invalidskih organizacijah, kateri pa so zgolj na papirju?

V vednost:
 Predsednik Vlade RS, g. Borut Pahor
 Predsednik RS, g. dr. Danilo Tuerk
 Predsednik DZ RS, g. dr. Pavle Gantar
 Bivši predsednik RS, g. Milan Kučan
 Bivša prva dama RS, ga. Štefka Kučan
 Ministrstvo za zdravje, g. Eržen, državni sekretar
 Minister za delo, družino in socialne zadeve, g. dr. Ivan Svetlik
 Direktorat za socialo pri MDDSZ, g. Davorin Dominkuš
 Direktorat za invalide pri MDDSZ, ga. mag. Ana Vodičar
 UMAR, ga. Lidija Apohal Vučkovič
 Socialna Zbornica Slovenije, g. Bojan Regvat
 Fakulteta za socialno delo, ga. dr. Darja Zaviršek
 Četrtna skupnost Bežigrad, g. Viljem Grebenc
 Župan MOL, g. Zoran Jankovič
 Zveza Potrošnikov Slovenije, ga. Breda Kutin, ga. Burger
 Komisija za peticije v DZ RS, ga. Majda Potrata
 Odbor za delo, zdravstvo, družino, socialne zadeve in invalide v DZ RS, ga. Andreja Črnak-Meglič
 Varuhinja človekovih pravic, ga. Zdenka Čebašek
 Minister za pravosodje, g. Aleš Zalar
 Ministrica za notranje zadeve, ga. Katarina Kresal
 Inštitut za socialno varstvo RS, ga. mag. Barbara Kobal
 Poslanskim skupinam v DZ RS
 Svetniškim skupinam v Mestnem Svetu MOL
 US RS
 YHD, ga. Elena Pečarič
 Nacionalni svet invalidskih organizacij
 Koordinacija invalidskih organizacij Slovenije
 Zveza invalidskih organizacij Slovenije
 Odvetniška pisarna Čeferin
 Okrajnemu, Okrožnrmu in Vrhovnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani
 Mrs. Prof. Ann Davis, Mr. Angus McCabe, University of Birmingham, UK
 Mr. Adolf Ratzka, Institute of Independent Living, Stockholm
 Mr. John Evans, European Network of Independent Livinig (ENIL), London, UK
 Mr. Jerzy Busek, President of the European Parliament, Bruxelles, BE

Venčeslav Petrič
Ulica Milana Klemenčiča 3
5270 Ajdovščina

mag. Cveto Uršič
Direktorat za invalide
Slovenska cesta 54
1000 LJUBLJANA


Zadeva: Osebna asistenca

Spoštovani:

Moram se še enkrat oglasiti in sicer zaradi vaših predlogov v gradivu osnutka Zakona o osebni asistenci.
To kar ste v določilih gradiva zapisali je milo rečeno neresno. V osnutku predlagani koncept osebne asistence je popolnoma zgrešen, saj med drugim predlagate, da bi del opravil v zvezi z oskrbo prevzeli tudi svojci in prostovoljci. Ker smo težje hendikepirani najbolj ogrožena skupina, bi v predlogu zakona moral biti upoštevan naš specifičen položaj in za nas osebna asistenca posebej obravnavana. Bistvenega pomena je tudi zakonska opredelitev pojma osebna asistenca in opis vseh storitev, ki se bodo izvajale pod pojmom osebna asistenca.Vaša predlagana pomoč ni nikakršna osebna asistenca, saj je osebna asistenca neposredna fizična pomoč in podpora hendikepirani osebi pri vseh tistih aktivnostih , ki jih ne more sama opravljati.
V vašem delovnem gradivu predlagan obseg ur pomoči: Prosim, povejte mi kako naj bi kot hendikepirana oseba z 100% telesno okvaro, skoraj štiriindvajset urno dnevno potrebo po pomoči in potrebo po pomoči 365 dni v letu , z vašimi predlaganimi 20.urami na mesec, 40 minutami pomoči na dan živel neodvisno življenje na svojem domu z vsemi aktivnosti ki jih imam? Če samo začnem s potrebo po pomoči za osnovne človeške potrebe, s potrebo po pomoči za dnevne potrebe, s potrebo po pomoči za aktivnosti za ohranjanje zdravstvenega stanja, potrebo po pomoči za vse prostočasne aktivnosti in aktivnosti za vključevanje v družbene sfere. Ali sem morda upravičen do tega, da v svojem življenju postorim še kaj drugega razen tega, da vsak dan zjutraj samo vstanem s postelje, saj mi vaša predlagana pomoč zadošča samo za to?
Kot direktor Direktorata za invalide ste pri pripravi zakonodaje zadolženi in odgovorni za to, da se vse zaveze in obveze države, ki jih je sprejela ob podpisu Konvencije o pravicah hendikepiranih prenesejo v našo zakonodajo. V predlaganem gradivu Zakona o osebni asistenci se še zmeraj oklepate že preživelih starih praks invalidskega varstva in zavestno kršite načela in obveze iz te konvencije. In kje je vaša družbena odgovornost? Ne upoštevate tudi mnenja Urada varuha človekovih pravic, ki meni, da diskriminacija obstaja tudi, če se osebam z hendikepom ne zagotovi razumne prilagoditve postopkov, meril ali praks,ki omogočajo enakopravnost. In nadaljnje mnenje Varuha je,da mora država osebam z hendikepi z razumnimi prilagoditvami zagotoviti, da lahko enakopravno in učinkovito izvršujejo katero koli pravico. Zahteva po prilagoditvi ni nerazumna,če potrebe oseb z hendikepom pretehtajo ,t.j.,če so pomembnejše kot prizadetost interesov tistega, ki mora spremeniti posamezno prakso, določilo, postopek. Varuh tudi meni, da je osebna asistenca oblika razumne prilagoditve in bi morala biti urejena na sistemski ravni kot ukrep za preprečevanje diskriminacije in segregacije oseb z hendikepi, ki si z lastno in svobodno izbiro želijo neodvisno življenje. Kot taka je priznana tudi z ratificirano Konvencijo OZN o pravicah hendikepiranih. Predlog Varuha je tudi, da je potrebno v duhu Konvencije o pravicah invalidov zakonsko konkretizacijo osebne asistence razlagati široko. Mnenje Varuha je tudi, da za samostojno življenje hendiepirane osebe ni dovolj asistenca pri osnovnih, pač pa tudi pri vseh raznovrstnih opravilih, ki so del vsakdanjika. Mnenje je tudi, da je pri zakonski opredelitvi pojma osebna asistenca bistvenega pomena, da zakonodajalec predvidi hendikep osebe avtonomno upravljanje z asistenco, kajti le na tak način bo sledil splošnemu načelu iz 3.člena Konvencije, da osebna samostojnost hendikepiranih oseb vključuje tudi svobodo izbire in neodvisnost.

3.člen konvencije -splošna načela :
a) spoštovanje prirojenega dostojanstva, osebne samostojnosti, ki vključuje svobodo izbire, in neodvisnost posameznikov;
b) nediskriminacija;
c) polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo;
d) spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidov kot dela človekove raznolikosti in humanosti;
e) enakost možnosti;
f) dostopnost
g) enake možnosti za moške in ženske;
h) spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanje pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove identitete.
Nekatere od zavez države pogodbenice in podpisnice Konvencije o pravicah hedkepiranih so :
- zaveza da bo država pogodbenica zagotovila in spodbujala polno uresničevanje vseh človekovih
pravic in temeljnih svoboščin za vse hendikepirane brez kakršne koli diskriminacije,zaradi
hendikepiranosti;
- zaveza da bo država sprejela ustrezne zakonodajne, upravne in druge ukrepe za uresničevanje
pravic, ki jih priznava ta konvencija,
- zaveza, da bo država sprejela ustrezne ukrepe, tudi zakonodajne, za spremembo ali odpravo
veljavnih zakonov, predpisov, navad in ravnanj, ki so diskriminacijski do hendikepiranih;
- zaveza ,da bo država upoštevala varovanje in spodbujanje človekovih pravic hendikepiranih v vseh
usmeritvah in programih;
- zaveza ,da se bo država vzdržala vsakega dejanja ali ravnanja, ki je v nasprotju s to konvencijo, ter
zagotovila, da javne oblasti in institucije delujejo v skladu s to konvencijo;
- zaveza ,da bo država sprejela vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije zaradi hendikepiranosti
,ki jo izvajajo posamezniki, organizacije ali zasebna podjetja;
- zaveza da se bo država pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje te
konvencije in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na hendikepirane temeljito
posvetovala z njimi.

19.člen Konvencije : Samostojno življenje in vključenost v skupnost
-države pogodbenice te konvencije priznavajo enako pravico vsem hendikepiranim, da živijo v
skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim
omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej, ter
zagotavljajo ,da imajo:
a)hendikepirani enako kot drugi možnost izbrati stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodo
živeli in jim ni treba bivati v posebnem okolju;
b)hendikepirani dostop do različnih storitev na domu ter bivalnih in drugih podpornih storitev v
skupnosti, vključno z osebno asistenco , potrebno za življenje in vključitev v skupnost ter za
preprečevanje osamljenosti in izločanje iz skupnosti.

Vaš nastop v oddaji Pomagajmo si.
V oddaji kar ni bilo konca vaših lepih besed ,vašega zavajanja javnosti in vašega manipuliranja z
resnico .
-število uporabnikov AO : število 650-700 je sploh nerealno,saj tudi vaš zdajšnji podatek, ki ste ga
objavili ob predstavitvi predloga zakona je 497. uporabnikov v letu 2008. Ob podatku 497.
uporabnikov bi OA je nujno treba dodati podatek, da je pri polovici uporabnikov to I.stopnja
zahtevnosti oskrbe,to je 7-14 ur pomoči na teden in sploh vprašanje ali ta pomoč AO,
-o podobnosti programov AO: programi AO med seboj sploh niso primerljivi in nobene podobnosti ni
med programom ,ki ga izvaja društvo YHD in ostalimi programi .Pri polovici uporabnikov ta
program obsega 7- 14 ur pomoči na teden, pri 40 uporabnikih en asistent dela pri več uporabnikih 2
uri na dan in to ni AO temveč pomoč na domu ,več prejemnikov AO koristi pomoč pri večjih
izvajalcih ,itd.Večina so to uporabniki,ki so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih
opravilih večinoma samostojni ,
-število asistentov :od omenjenih 350 asistentov izvajajo OA tudi prostovoljci in asistenti zaposleni
v programu Pomoč invalid invalidu, itd,
-kateri zakonodajni ukrepi so se sprejeli ali se sprejemajo, da lahko govorite o tem da gre zakonodajna
politika v smer sprejemanja zakonodaje ,ki bo omogočala invalidom izenačevanje možnosti, večjo
socialno vključenost,možnost izbire,spodbude za aktivno življenje in samostojno življenje,
-vaša trditev o pripravljenosti upoštevanja predlogov vseh skupin invalidov pri pripravi zakonodaje
nikakor ne vzdrži.,saj upoštevate samo predloge priviligiranih invalidskih organizacij.Koliko časa že
imate na ministrstvu predlog zakona o OA društva YHD in ga v predlogu Zakona o osebni asistenci
niste upoštevali,niste upoštevali tudi nobenega od posameznih členov predloga tega zakona,
-vaša trditev o tem, da bi morala biti AO pravica in izbira, ne pa samo možnost tudi ne vzdrži,saj v
predlogu zakona ni predvidenih nobenih ukrepov ,ki bi kazali na to trditev,.
-vaša trditev o vodilu na vašem uradu »nič o invalidih brez invalidov, katerega se dosledno držite«,
tudi ne vzdrži,
-vaše trditve da naj bi novi Zakon o osebni asistenci imel končni cilj večjo samostojnost invalidov
in možnost izbire tudi nimajo nobene osnove, saj v predlogu zakona ni nobenih ukrepov ,ki bi
potrjevali to vašo trditev.

O finančni vzdržnosti programa: uresničitev pravice do neodvisnega življenja hendikepiranih ne sme
biti omejevana z izgovorom o finančni vzdržnosti, saj gre za uresničitev osnovnih človekovih pravic,
ki so univerzalne in zato nevprašljive. Posameznik namreč ni upravičen do storitev, zaradi dejstva telesne okvare (razen, ko gre za tak zavarovalni primer) temveč zaradi dejstva, da ima zaradi te telesne okvare neenake možnosti glede na večino. Storitve in pravice, ki jih zagotavlja država morajo biti sredstvo izenačevanja možnosti. Iz splošnih obveznosti države pogodbenice izhaja tudi zaveza da se država zavezuje sprejeti največ možnih ukrepov v okviru razpoložljivih sredstev in po potrebi mednarodnega sodelovanja, da se postopno dosega popolno uresničevanje teh pravic brez poseganja v tiste obveznosti iz te konvencije, ki so po mednarodnem pravu takoj veljavne.

Rad bi živel tako kot kdorkoli drugi, sam sprejemal vse odločitve o svojem življenju, obvladoval vse vsakodnevne aktivnosti, imel pravico do odgovornosti za svoja dejanja, imel enake državljanske pravice kot kdorkoli drugi, imel zagotovljene možnosti izbire in upravljanja na vseh področjih lastnega življenja in to mi omogoča samo in le osebna asistenca.


Lepo pozdravljeni,
Venčeslav Petrič


V vednost:
Minister za delo, družino in socialne zadeve, g. dr. Ivan Svetlik
Predsednik Vlade RS, g. Borut Pahor
Predsednik RS, g. dr. Danilo Tuerk
Predsednik DZ RS, g. dr. Pavle Gantar
Varuhinja človekovih pravic, ga. Zdenka Čebašek
Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti , ga.Eva Irgl
Ministrstvo za zdravje, g. Eržen, državni sekretar
Direktorat za socialo pri MDDSZ, g. Davorin Dominkuš
Direktorat za invalide pri MDDSZ, ga. mag. Ana Vodičar
Poslanskim skupinam v DZ RS
YHD, ga. Elena Pečarič
Nacionalni svet invalidskih organizacij
Koordinacija invalidskih organizacij Slovenije
Zveza invalidskih organizacij Slovenije

ENIL (Evropska mreža za neodvisno življenje) obeležuje mednarodni dan žensk in ob tem poudarja na pomanjkanje slišnosti ter pozornosti svoboščin in nenehnih krivic, ki se dogajajo mnogim hendikepiranim ženskam.

Verjetnost hendikepiranih žensk, da se bodo soočile z zlorabo, s strani partnerjev, »negovalcev« oz. tistim, ki jim nudijo pomoč ali družinskih članov, dvakrat višja kot pri nehendikepiranih ženskah1. V Evropi, S. Ameriki in Avstraliji je z fizičnimi zlorabami soočena več kot polovica vseh hendikepiranih žensk, med nehendikepiranimi je zlorabljena približno tretjina žensk2. Poleg tega negativen družbeni odnos in številne družbene ovire pogosto pomenijo še težjo odločitev hendikepiranih žensk, da ubežijo, se zoperstavijo oziroma prijavijo zlorabo.

Kršitve človekovih pravic hendikepiranih žensk (nenazadnje pa tudi moških in otrok) se še vedno dnevno pojavljajo v posebnih institucijah, v obliki smrti, nasilja in splošnega zanemarjanja hendikepiranih. Po nekaterih ocenah je verjetnost zlorab hendikepiranih žensk od 1,5 do 10 krat višja, kot pri ne hendikepiranih, stopnja zlorabe pa se razlikuje glede na to ali posameznica živi v skupnosti ali v instituciji3. Stopnja zlorab je še višja pri osebah z učnimi in intelektualnimi težavami4.

Prekinimo z vsiljeno odvisnostjo:

Mnogo je tistih, ki dovoljujejo da se te stvari dogajajo in mnogo tistih, ki poskušajo vplivati na odločevalce. Mnogi poskušajo negativno vplivati tudi na neodvisno življenje hendikepiranih oseb.

Nujno je, da oblikovalci politik in nosilci odločanja spoznajo, da osebe s hendikepom nočejo oskrbe oziroma živeti v odvisnosti ali celo v kateri izmed institucij. Prav te oblike bivanja namreč izdatno prispevajo k zlorabam in kršitvam človekovih pravic. Hendikepirani morajo biti neodvisni z osebno asistenco, z osebnim dostojanstvom, samoodločanjem in nadzorom nad lastnim življenjem. Vsi imamo pravico živeti svobodno življenje, življenje brez nasilja, zlorab in odvisnosti!

ENIL obeležuje mednarodni dan žensk, kljub temu pa ne pozablja na obilico dela, ki mora biti opravljena z namenom, da se doseže skladnost spoštovanja človekovih pravic tako žensk, kot tudi moških s strani nacionalnih vlad, ki nam odrekajo pravico do neodvisnega življenja.

ENIL je krovna evropska organizacija za hendikepirane osebe. Delovanje upravljajo in nadzorujejo osebe s hendikepom, glavni cilji organizacije so:
- Neodvisno življenje;
- Promocija osebne asistence;
- Samoodločanje oseb s hendikepom o svojem življenju.

Jamie Bolling
Executive Director


Claire Laxton The f-word ‘disabled women and domestic violence’
http://www.thefword.org.uk/features/2008
/07/domestic_violen

2 (United Nations report: "Ending Violence Against Women: from Words to Action." 2007)

3 Dick Sobsey, "Sexual Offenses and Disabled Victims: Research and Practical Implications", Vis-A-Vis, 1988.see http://dawn.thot.net/violence_wwd.html

4 Charlene Senn, Vulnerable: Sexual Abuse and People with an Intellectual Handicap (Toronto, 1988). See http://dawn.thot.net/violence_wwd.html

ENIL[1] / ECCL[2]

Peticija za deinstitucionalizacijo

za zaprtje zavodov in posebnih institucij za hendikepirane.

Širom Evrope tisoče ljudi s hendikepom še vedno živi v neprimernih, posebnih institucijah kjer so izključenih iz družbenega življenja. Spričo hudega pomanjkanja oz. popolne odsotnosti primernih storitev v skupnosti, v mnogih evropskih državah veliko število hendikepiranih nima nobene alternative institucionalni oskrbi. Segregacija ljudi s hendikepom na življenje v institucijah pa samo po sebi predstavlja kršitev človekovih pravic hendikepiranih.

Nujno potrebno je, da vladni uradi in ponudniki storitev dojamejo, da je potrebno zagotoviti preusmeritev finančnih sredstev stran od institucionalne oskrbe in sredstva preusmeriti k samostojnemu življenju posameznikov v skupnosti. Le na ta način bi se hendikepiranim zagotovila možnost enakopravnega življenja in participacije v skupnosti. Odgovorni se morajo zato osredotočiti na razvoj kvalitetnih oblik življenja v skupnosti, možnost izbire takšne oblike življenja pa mora biti na voljo vsem. Takšno usmeritev opredeljuje tudi 19. člen konvencije ZN o pravicah oseb s hendikepom, ki pravi, da imajo vse osebe s hendikepom pravico do življenja in participacije v družbi. Celovite, kvalitetne in družbeno osredotočene storitve morajo biti na voljo in dosegljive vsem osebam s hendikepom, tudi tistim s kompleksnejšimi potrebami.

ENIL in ECCL zato pozivata vse pristojne organe, Vladne agencije, politike, ponudnike storitev, nevladne organizacije in zainteresirano javnost, da storijo vse kar je v njihovi moči za razvoj in implementacijo naslednjih ukrepov:

- Razvoj celostnega nabora storitev, ki so v skladu s priznanimi in uveljavljenimi standardi (npr. pozicija posameznika znotraj lokalne skupnosti, možnost interakcije z drugimi člani skupnosti, spoštovanje posameznikovega prostora, zasebnosti in privatne lastnine, razpoložljivost osebne asistence za hendikepirane);

- Prenehanje financiranja oz. ustanavljanja posebnih institucij za hendikepirane; Z namenom, da se ta sredstva preusmerijo v programe neodvisnega življenja;

- Takojšnja ratifikacija konvencije ZN o osebah s hendikepom.

- Podpora pravici vseh hendikepiranih, da živijo v družbi kot enaki in polnopravni državljani;

- Razvoj kvalitetnih in celovitih oblik življenja hendikepiranih v skupnosti.



Podpisi se zbirajo do naslednjega Freedom Drive, ki bo potekal leta 2011. Peticija bo predložena Evropskemu Parlamentu in drugim evropskim in nacionalnim organom.



PODPIŠI PETICIJO
http://www.enil.eu/enil/index.php?option
=com_petbreak


[1] Evropska mreža za neodvisno življenje

[2] Evropski center za življenje v skupnosti

In vse tiho je bilo! Nihče od velespoštovanih gospodov in gospa ni povzdignil glasu, nihče ni nič ukrenil. Niti ga. Irgl, ki je tako rahločutna do krivic in spoštovanja človekovih pravic; G. Šuštaršič je za invalide nekakšen Ertl. Še več, g. Šuštaršiču je bila celo dana možnost in priložnost, da 3. decembra ob mednarodnem dnevu hendikepiranih, v vladni palači, ob prisotnosti obeh predsednikov (RS in Vlade), govori v imenu vseh slovenskih invalidov. In doživel je celo aplavz na svoje pljuvanje po Računskem sodišču.

Kako naj državljanke in državljani zaupamo državi ali vladi, ki jo trenutno zastopa, ko pa le-ta spodkopava avtoriteto mnenj lastnih institucij, torej tudi lastno verodostojnost? Ko se preprosto požvižga na sodbe sodišč, mnenj in številne dokaze, ki jo neposredno napotujejo k prevzemanju politične odgovornosti in ukrepanju? Ko Vlada uporablja institucije in njihova mnenja ali sodbe le kot prikladno orodje za svoje trenutne politične cilje in interese ali pa jih, kadar se le-ti z njimi ne skladajo, preprosto ne upošteva?

1. Sodba Upravnega sodišča št. IU 505/2009-7 tožeča stranka YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa proti toženi stranki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, o tožbi tožeče stranke proti sklepu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij opr. št. 1138-119/2008 z dne 8. 12. 2008 odločilo: Tožbi se ugodi tako. da se izpodbijani sklep tožene stranke Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji opr. št. 1138-119/2008 z dne 8. 12. 2008 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

2. Upravno sodišče nam je v zadevi št. U 170/2006-20 [1] že ugodilo v tožbi, s kateri smo v bistveno podobnih okoliščinah izpodbijali sklep tožene stranke o dodelitvi sredstev za leto 2006. Sodišče je odpravilo izpodbijani akt in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. “Svet FIIIO je nato izdal nov sklep, v katerem je tožniku dodelil enako višino sredstev kot v odpravljenem sklepu, utemeljitev pa le znatno spremenil, iz odločitve niso razvidno razlogi za odločitev oz. kriteriji za dodelitev sredstev. Ker Svet FIHO ni spoštoval pravnomočne sodbe Upravnega sodišča, je tožeča stranka sklep ponovno izpodbijala.”

3. Sodba Upravnega sodišča št. U 314/2008-14; tožeča stranka INVALID - Zveza društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve, zaradi vpisa v register društev, o tožbi tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, številka 2152-37/2008/10 (1332-03) z dne 17.10. 2008, v zvezi z odločbo Upravne enote Ljubljana, številka 215-1118/2007-29 (21007) z dne 19. 9. 2008, na nejavni seji dne 16. 12. 2009 odločilo: Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve, Ljubljana, številka 2152-37/2008/10 (1332-03) z dne 17. 10. 2008, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek[2].

4. Dopis z dne 11.01.2010 Komisije za preperečevanje korupcije: “Komisija je ugotovila, da prihaja do domnevnih nepravilnosti pri delitvi sredstev med invalidske organizacije zaradi sistemskih anomalij, ki jih je identificiralo tudi Računsko sodišče RS v svojem revizijskem poročilu.”

5. Na naš dopis z dne 9.12.2009 št. 092-50/2010-2 predsedniku Vlade RS, Poziv za nujno ukrepanje v FIHO, smo v odgovor dobili: “Vaših razmišljanj, ki jih navajate v dopisu ne moremo komentirati, ker gre za vaš osebni pogled na določeno problematiko… še vedno menimo, da za tovrstni poziv, ukrepanja v FIHO nismo pravi naslov.”

Ali vse to nima nobene teže in veljave? Ne Vlada RS in ne Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi vsi drugi posredno ali neposredno pristojni organi preprosto dovoljujejo, da se FIHO obravnava kot privatna fundacija, ne v rokah direktorja FIHO, ampak samega g. Šuštaršiča, ki kolizijo interesov spretno izrablja za svoje cilje. Te trditve utemeljujejo še z nekaj sočnimi stavki iz dopisa:
“…čisti oziroma nameren konstrukt je trditev, češ da je fundacija ustanovljena za upravljanje s sredstvi koncesijskih dajatev iger na srečo zaradi dopolnilnega delovanja javnih institucij (1.3, stran 6); FIHO je namreč fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v katerih državljani realizirajo svojo svoboščino do interesnega združevanja, kar je avtonomna oblika organiziranega delovanja in neodvisna od javnih institucij (načela civilne družbe); ali ta sporna definicija nakazuje podržavljanje FIHO?… Višek cinizma v osnutku revizijskega poročila pa je na strani 17 pod nazivom »Pojasnilo fundacije«. Tega pojasnila fundacija ni izročila državnemu revizorju v pisni obliki, ampak ga je sam izkonstruiral iz svojega paberkovanja po FIHO. Gre tudi za dokaj spretno manipulacijo, ko iz nekega dejstva, da je Svet FIHO ob neki razpravi pooblastil direktorja FIHO, da pripravi neko začetno informacijo o možni metodologiji, o kateri pa ni noben pristojni organ še ničesar sklepal, niti niso bili opravljeni kakršnikoli poizkusni izračuni. Iz tega je v tem tekstu podana cela štorija, ki pravzaprav terja uveljavitev te metodologije za vsako ceno, ne glede na to, kaj si o tem mislijo zainteresirani ali če hočete prizadeti uporabniki po invalidskih in humanitarnih organizacijah. Ker ni na straneh 15 in 16 nobene argumentacije, tu pride na dan kronski dokaz o svetovno znanem ekspertu za ocenjevanje projektov ter zlobna trditev, kaj vse slabega bo s to metodologijo odpravljeno v FIHO. In ta bedna trditev naj bi bila po tem konstruktu temeljno upravičilo za drastične zahteve Računskega sodišča RS !?”

Ja, v teh dneh sem se pogosteje in glasneje postavila vprašanje pravne države, dvoma o tem, da smo vsi pred zakoniom obravnavani enako, sumom, da so posamezni centri moči, ki imajo privilegije in poskrbijo, da se jim ne glede na njihova sprevržena početja ne more nič zgoditi.

Nič čudnega, da ni več zaupanja, ko pa vedno znova brez uspeha kličemo k ukrepanju, kličemo da se postavi zakonitost, kličemo, da se vzpostavi sistem transparentnosti in enakopravnosti.

G. Šuštaršič je prepričan, da je vsako izvajanje in uveljavljanje pravne države nasilje nad invalidi. “Iz vidika invalidov pa se ne moremo izogniti trditvi, da je tu izražena huda nestrpnost in pravzaprav tudi nasilnost, ker se terja radikalna sprememba, ki jo invalidi ne moremo označiti za drugačno kot za zelo škodljivo in nesmiselno za želeno učinkovito funkcioniranje invalidskega varstva v naši državi. Skeptični smo, da sta strokovnost in strpnost zadostna za razumevanje resnosti zadeve. Zato posegamo po asociativni primerjavi v namišljeni situaciji, ko hoče sadist zaradi deviantnosti svoje osebnosti trpinčiti sočloveka. Torej: virtualno (da ne bo zamere) ustreli sočloveka v desno koleno (mnenje), ker ta še skače po drugi nogi, ga ustreli v levi kolk (zahteva za predložitev odzivnega poročila) in ko je že na tleh, ga za vsaki slučaj ustreli še v desno zapestje (priporočila), da ja ne bi še kdaj nemoteno funkcioniral recimo na invalidskem vozičku. Obžalujemo to primerjavo, vendar žal drugače ne gre.“ Od najvišjih avtoritet v državi pa prejme še aplavz, ki nagrajuje njegovo početje.

Tako je razumljivo in logično, da na koncu dopisa g. Šuštaršič sklene tudi z Zaključnim mnenjem in predlogi (eno od teh je): “Računsko sodišče RS naj uvede sedemletni moratorij na revidiranje poslovanja reprezentativnih invalidskih organizacij, pri čemer ni prav nič moteče, če se odloči revidirati YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, “SONČEK – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije ter INVALID - Zveza društev gibalno oviranih, ki piše ovaduške spise in tudi sicer neusmiljeno udriha po drugih invalidih in njihovih interesnih invalidskih organizacijah - morda bo odkrito, kako je finančnim japijem uspelo izoblikovati te invalidske janičarje.”



Opombe:
1. v sodbi je jasno zapisano: »Upravno sodišče je v upravnem sporu zoper ” že pravnomočno odločilo (zadeva U 45/2004-11 z dne 10. 2. 2006) in sicer, da gre pri odločanju o razporejanju sredstev FIHO na podlagi javnega razpisa različnim organizacijam za odločanje nosilca javnih pooblastil, ki ga vežejo določila ZUP, ker je FIHO ustanovljen na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS, Uradni list RS, št. 44/96, 47/96, 1. in 2. odstavek 8. člena) z odlokom Državnega zbora o ustanovitvi Fundacije za financiranje športnih organizacij (Odlok, Uradni list RS, št. 9/1998) in gre za osebo javnega prava (1. odstavek 4. člena Odloka). To stališče je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu v zadevi I Up 1461/2004 z dne 5. 10. 2005, pri čemer seje oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-125/01 z dne 1. 4. 2004. Sprememba zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 102/2007)«.↑

2. v sodbi je jasno zapisano: “obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da NSIOS ni invalidska organizacija v smislu določb III. in IV. poglavja ZInvO. Sodišče to ugotovitev utemeljuje s podatkom, da so upravnemu spisu predložene listine o ustanovitvi Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in statut NSIOS. Statut je NSIOS sprejel na svojem zasedanju 21. 9. 2007, na podlagi 9. člena ZDru-1 in v skladu z ZInvO, upoštevaje pogodbo o ustanovitvi in delovanju Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ustanovnih članic, z dne 21. 2. 2005. Navedena podlaga za sprejem statuta, predvsem citirana pogodba z dne 21.2. 2005, ki je bila sestavljena na podlagi 25. in 26. člena ZInvO, stranko z interesom v tem upravnem sporu, opredeljuje kot nacionalni svet invalidskih organizacij iz 25. in 26. člena ZInvO, ki je ustanovljen s pogodbo, ustanovijo pa ga lahko reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni. Vsebinsko enaka opredelitev NSIOS izhaja tudi iz prvega odstavka 1. člena Statuta NSIOS. Gre torej za organiziranost oziroma povezovanje, za katero pa določba petega odstavka 25. člena ZInvO izrecno določa, da ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (društva ali zveze društev), za katere veljajo predpisi, ki urejajo društva (drugi odstavek 2.člena ZInvO). Navedena ugotovitev torej pomeni, da za obliko združevanja na podlagi 25. in 26 .člena ZInvO ni mogoče upoštevati določbe 5. člena ZDru-1, ki določa, daje društvo pravna oseba zasebnega prava. Sodišče torej ugotavlja, da pravna subjektiviteta za nacionalni svet invalidskih organizacij, kot obliko povezovanja reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni, v ZInvO ni predvidena, kar seveda pomeni, da je drugostopni upravni organ v izpodbijani odločbi NSIOS v register društev vpisal v nasprotju z določbami tako ZInvO in posledično v nasprotju z določbami ZDru-1.”↑