Uporabnik: Geslo:
Ta teden me je kot strela z jasnega, da bomo aktualni tudi z metaforami, udarila novica o mednarodni vojaški vaji vojaškega letalstva poimenovani »Jadranski udar«. In smo spet spičili v zrak 100.000 EUR. Kar je mogoče nekaterim zanimiv mednarodni dogodek celo sodelovanje, izobraževanje in urjenje za morebitne skupne vojaške posege, se meni zdi povsem nekaj groznega in alarmantnega. Slovensko javnost očitno to ni kaj dosti pretreslo, civilna družba je to sprejela bolj ali manj vdano kot to počne vse pogosteje, apatično. Dejstvo je, da se vse bolj usmerjamo v nekakšno vojno pripravljenost, kot bi se vračali v čase tik pred ali takoj po osamosvositvi. Pravzaprav niti ne, spomnim se, da smo takrat celo razmišljali o priložnoti popolne demilitarizacije Slovenije. Nekateri smo čisto zares v to tudi upali in verjeli.

Vlada je počasi, a vztrajno iz neke »kremšnit politike« prešla v izrazito avtoritarno in samovoljno; še vedno ne vemo koliko nas je stala žica in ograje, ki so jih namestili, da bi nas zaščitili. Kakšni razlogi sloh lahko obstajajo za zaupnost te informacije, da nam to prikrivajo, ko se ve, da bo račun izstavljen nam? Več na..
13. junij 2016 | RTV Kategorija: Politika | Komentarji (2)
Cankarjev dom
Generalna direktorica Ga. Uršula Cetinski
Trg Republike
1000 Ljubljana

Spoštovani!
Tudi tokrat se je zgodilo, da so nekateri posamezniki na vozičkih ostali pred vrati Galusove dvorane, kamor so se namenili, da bi preživeli prijeten večer. Sama sem karto poskušala kupiti že marca, ker sem vedela, da je število mest omejeno. In vsa mesta za invalide so bila že takrat razprodana- 4 mesta! Medtem ko je bila dvorana takrat praktično še prazna. Tako sem poskusila še z rezervacijo po emailu, potem pa sem že pričela s strategijo, kako bom prišla v dvorano. Kupila sem običajno karto 45 EUR in se odločila, da bom prva pred vrati, kjer je vhod za vozičke ter se infiltrirala v dvorano. To sem tudi storila in uspelo mi je, kljub poskusom, da me prepričajo da odidem se nisem pustila motiti. Preverjeno gre na ta prostor 5 vozičkov (3 električni in dva navadna). Pred vrati pa je ostala gospa, kar sem naknadno zasledila na FB in v članku Mladine , ter prijatelj, ki je karto nameraval kupiti na dan koncerta, a do nje ni prišel in je moral domov. Vprašanje je koliko je bilo takšnih, ki so hoteli priti, a so jim dejali, da kart ni več?

Naj poudarim, da so »borbe« za vstop na posamezne koncerte ali predstave dokaj običajne med tistimi, ki redno obiskujemo različne kulturne dogodke in smo si pri tem že izdelali strategijo, da nam pogosto uspe. Ali pa smo obsojeni čakati tik pred začetkom, da morda nekdo z invalidsko karto ne pride in skočimo na njegov prostor. A dejansko je obiskovalcev na vozičkih z leti vse več, kar bi moralo biti vsem v veselje ter v ponos, priznanje, a žal osrednja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji temu vidiku ne posveča nobene pozornosti.

Spomnim se namreč še časov, ko smo na opero v Cankarjev dom hodili oz. se vozili še skozi službeni vhod, mimo rekvizitov in smetnjakov, da smo lahko vstopali v dvorano, na prestižni dogodek temu primerno oblečeni. Pri tem smo morali priti vsaj dobre pol ure pred začetkom predstave, saj smo imeli dolgo proceduro vstopanj in iskanja primernih ključev.

Poleg tega želim izpostaviti tudi neprimeren pristop oz. nerazumevanje, ki vodi v nerazumevanju enakopravnosti in dostopnosti, nediskriminaciji in človekovih pravicah. Karta za osebe na vozičkih ni zastonj oz. ne bi smela biti brezplačna, v kolikor je oseba enakopravna. Brezplačna pa mora biti karta za osebnega asistenta, brez katerega oseba ne more biti sploh na prireditev, ker za vse potrebuje pomoč. Poenostavljeno povedano – jaz kupim karto in moja asistentka jo dobi zastonj, ker je z menoj v vlogi pomoči. V nasprotnem primeru sploh ni primernega odnosa do klienta kulturnih storitev, si zgolj invalid, ki ti je dano priti zastonj na prireditev in potem moraš pač biti zadovoljen s tistim kar dobiš.

Iskreno upamo, da bo Cankarjev dom uspel urediti oz. zagotoviti več razpoložljivih dostopnih mest kamor bomo lahko nemoteno in brez posebnih skrbi prihajali kot enakopravni potrošniki kulturnih storitev.

S spoštovanjem,
za YHD
Elena Pečarič
051 44 11 83


Spoštovani!

Brezrezervno podpiramo poziv gdč. Pečarič. Čudimo se in protestiramo, da dostop za osebe na vozičkih in več odmerjenega prostora zanje v dvoranah osrednje slovenske kulturne institucije ni primerneje ter bolje urejeno, zato vas pozivamo, da ta diskriminatorni problem čimprej odpravite. Žal tudi mi nismo bili pravočasno seznanjeni s to problematiko, sicer bi svoj majski koncert v vaši hiši prav gotovo odpovedali.

Lep pozdrav,

Ivan Novak
(za skupino Laibach)
ivan.novak@laibach.org
040 231 760
6. junij 2016 | Kategorije: Kultura | Komentarji (2)
Nekaj več kot dva tedna nazaj je bila v javnosti objavljena sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V K 27863/2013 z dne 25.02.2016, v kateri sem bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena Kazenskega zakonika. Izreka se mi pogojna obsodba in sicer 3 mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 1 leta ne bom storila novega kaznivega dejanja. Prav tako mi grozi tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Glede na svojo zagrizeno iskanje resnice in pravice ter v odločnosti, da stvarem sežem do dna, bi mi bila zaporna kazen celo ljubša, saj bi tako v javnosti vzbudila večjo pozornost, ki bi ponovno odprla vprašanja glede svobode govora ter razkrivanja umazanih poslov javnih funkcionarjev na račun in v škodo najšibkejših. Zaradi svojih besed seveda, ni prvič, gotovo tudi ne zadnjič, da sem se znašla na sodišču. Tokrat pa sem na prvi stopnji izgubila. Nič zato, to me ne bo utišalo, niti prestrašilo. Tako sem dolžna dati pojasnilo kako se nameravam boriti naprej. Pritožba na sodbo je bila že vložena.

»Sporen članek« z naslovom »Odprto pismo medijem in institucijam o invalidskih parazitih« je bil namenjen medijem in torej širši javnosti ter seveda pristojnim institucijam države. Beri več
18. maj 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (1)

Za vse ljudi
Koncert »Hoč'm lajf«
1. oktober 2016, Arena Stožice
Za podporo Neodvisnemu življenju hendikepiranih
Avtor: Jani Kovačič
Izvajalci: Jani Kovačič in Tržaški Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič
Radio Koper, 19. april 2016
Hvala celotni ekipi!
1. maj 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (1)
27. april 2016 | Kategorije: Osebno | Komentarji (1)
Tudi sama sem strokovna delavka na področju socialnega varstva z opravljenim strokovnim izpitom že več kot 15 let. Pri svojem delu z uporabniki se moram pogosto obračati tudi na različne CSD za zadeve, ki presegajo okvirje našega dela in sicer nudenja storitve osebne asistence. Naše izkušnje za njihovo pripravljenost iskanja rešitev uporabnika, so zelo slabe. Ne bi bilo pošteno reči, da to drži za vse in da ni moč najti pri reševanju težjih družinskih problemov, tudi svetlo izjemo. Praviloma pa se srečujemo s socialnimi delavkami, ki jim moramo najprej razložiti naše delo, nato pa jim sugerirati tudi vrsto pomoči, ki so jo one po svoji uradni dolžnosti dolžne nuditi uporabnikom oz. družini. Do tu bi bilo še vse v redu, če ne bi bil običajen odziv, da ne morejo več kot to kar zakonodaja predpisuje, da to ni v njihovi pristojnosti in te napotijo na drugo institucijo... V praksi pa se izvaja zgolj administrativni, birokratski del socialne pomoči, nekakšen nadzor in regulacija države posameznih skupin prebivalstva, za konkretno pomoč na terenu, upoštevanje želj ter pomoči uporabnika pri reševanju njegovih težav, pa ni časa, zakonskih možnosti, niti prave volje in znanja/kompetenc. Socialne delavke so praktično zgolj še uradnice za izvrševanje socialne in posredno tudi ekonomske politike države. Zgolj za ekstremno pereče aktualne sprotne težave se odločajo tudi za obisk na domu, se pogovarjajo iz oči v oči z družino oz. uporabniki in preventivno spremljajo družino, ki je ogrožena ali obstaja verjetnost nasilja. Zato se ne gre čuditi, da je mnogokrat že prepozno in usodno.

Če jih pozovemo k ukrepanju, mine najmanj dva tedna, da se o tem prepričajo, si najdejo čas in ukrepajo v okviru svojih zmožnosti. In seveda v takšnih primerih smo mi tisti, ki smo nadležni in jih dobesedno silimo v tisto, kar bi moralo biti njihovo običajno delo. Podobno in še hujše je na nivoju Ministrstva, saj z njimi praktično komuniciramo za različne sistemske problematike, ali pa na prošnjo uporabnikov od njih terjamo odgovore. Tudi opozarjanja in prijave na socialno inšpekcijo nam vsekakor niso tuja, a odziva ni. Npr. prijava razmer v DSO Bežigrad se je končala z ugotovitvijo, da je vse po predpisanih standardih in normativih, z uporabniki, ki so se pritoževali in opozarjali na nevzdržne ramere. Tudi ob stalnih pozivih, da po različnih DSO-ih v Sloveniji nezakonito prebiva 945 posameznikov, mlajših od 65 let, to ni ganilo niti enega »strokovnega telesa« na področju socialnega varstva, ne ministrice, ne inšpekcije, tudi ne Urada varuhinje človekovih pravic. Enako velja za poziv, da gredo v inšpekcijski nadzor v DSO enoto Marof, še posebej na stari del, kjer so nameščeni posamezniki s težavami v duševnem zdravju je bil preslišan. Vse to lahko dokumentiramo s številnimi e-maili, ki so bili naslovljeni tudi na socialno inšpekcijo, na g. Stefanovskega ter na MDDSZ.

V teh dneh, ko praktično vsak dan gledamo po vseh medijih »kvazi obrazložitve« o razlogih za odvzem dveh fantkov dedku in babici, mi zvenijo njihove besede o strokovnosti in zaščiti interesov otrok, patetično. Prava dobro zaigrana melodrama. Gospa Kopač govori v nižjem tonu, zdi se, da se ji para srce in je na robu joka, saj ima v vidu najprej in zgolj zaščito in interes otrok. Razlogov za odvzem pa seveda ne more izdati, a ji moramo verjeti na besedo, prav tako tudi g. Stefanovskemu, kajti so »strokovni razlogi in ocene«, ki jih nikakor ne morejo posredovati v javnost. Povsem jasno je, da nadzori niso nepristranski, saj socialna inšpekcija deluje pod okriljem MDDSZ. Socialna inšpekcja sicer ima kar nekaj opozoril, smiselnih pripomb in ugotovitev a sistemskem nivoju, a jih politika ministrstva kaj dosti ne upošteva. Ko pa so v igri zaščita kaste in njihovih interesov, razhajanj več ni.

Prevečkrat smo pri svojem delu bili priče skrivanja se za t.i. strokovnostjo, ki je porajalo zlo, ne zgolj nad uporabniki, ampak v mladosti tudi na lastni koži. Ko sem slišala izjavo g. Stefanovskega, da pri njihovem nadzoru niso sploh govorili z dedkom in babico, sklepam, da tudi ne z otrokoma, ampak so zgolj »brali zapisnike« socialnih delavk, mi je dobesedno počil film.

Zato se bom udeležila shoda v ponedeljek ob 15-ih pred MDDSZ, čeprav je dejansko žalostno, da se takšna osebna tragedija uzurpira za nabiranje političnih bonusov. Primer poznam zgolj iz medijev, zato ga ne morem secirati, a tudi sama bi želela vedeti razlog za »to tako strokovno utemeljeno dejanje«. Sta morda babica in dedek alkoholika, sta spolno nadlegovala otroka, ima babica težave v duševnem zdravju, se je prostituirala... kateri je razlog, ki ne more biti izrečen? Povsem dopuščam možnost, da je morda tako najbolje, ali pa se bo kot tako izkazalo v prihodnosti. A še vedno ne moremo mimo dejstva, kaj je bilo otrokoma narejeno nasilje odvzema brez da bi od doma vzela svojo igračko, svoje obleke in ljubljene predmete, ter se poslovila od babice in dedka. Vsaj to nasilje, v seriji mnogih, bi jim bilo lahko prihranjeno! Perverzno se mi zdi apriorno sklicevanje na strokovnost, saj vemo, da so dostikrat prav strokovnjaki nosilci nasilnih ali nekompetentnih obravnav, ali pa preprosto ne reagirajo in nasilje v družini tolerirajo, dopuščajo in prepuščajo, dokler ni za žrtev (šibkejše člene) prepozno.

Če je CSD Velenje že dolgo let spremljal to družino, bi morali ukrepati že takrat, ko se je gospa z dvema otrokoma zatekla v varno hišo pred nasilnim možem. Ko se ženska, ki doživlja nasilje obrne na CSD, je edino kar ji lahko ponudijo to, da jo napotijo v varno hišo. Zakaj CSD in policija ne zaščitita šibkejši člen ter poskrbita, da se nasilneža onesposobi ali zapre? Sedaj, ko je umoril svojo ženo, mamo tudi njegovih otrok, je zmaga na njegovi strani, saj mu v tem času ni nihče odvzel roditeljskih pravic in se lahko odloča o njihovi usodi. Torej dvojna zmaga njegovega nasilja do otrok. Super simbolno in moralno sporočilo politike socialnega varstva, če si žrtev, boš gotovo tudi žrtev postopkov socialnovarstvene mašinerije.
12. april 2016 | Kategorije: Politika | Komentarji (5)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ... 96 97 98
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 155090
Forum avtorjev: 15731 Forum teme: 33956 // Odgovorov: 1842059
Blog avtorjev: 3501 // Blogov: 78271 // Komentarjev: 1130023
Avtorji fotografij: 24329 // Slik: 206865 // Videov: 19702 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "