Srat me tišči,
vse naokrog mene smrdi,
napenjajo me besede glasne,
realne in jasne.
 
Srat me tišči,
skozi usta grda beseda leti,
vmes zaboli,
mimoidoči jo nehote dobi.
 
Ne ozre se nazaj,
vseeno mu je,
a mene mnoge besede tiščijo,
po svobodi hrepenijo,
da sliši jih ves Svet,
ali le tako se mi zdi,
kakorkoli že,
srat me tišči.
20. junij 2018 | Komentarji (2)
Unikat si,
in pašeš v mojo zberko,
kako ne bi,
saj vendar imaš,
mojo hčerko.
 
Na očeh stalno te imam,
super si fant,
to vsem priznam.
 
Vsekakor obrnil tvoj se je svet na glavo,
v trideseta leta si se podal,
pravo pot izbral,
in danes to tu je realno tisto pravo.
 
Mi vsi zbrani,
še trezni,
a kmalu naklani,
želimo ti polno različnih stvari,
naj se ti izpolnijo vsaj te tri,
polno ljubezni,
nič bolezni,
ter điđi miđi.
19. junij 2018 | Zaznamki: Zetore moj | Komentarji (10)
Kilca, dve, tri,
še falijo mi,
pa za na morje bom taprav.
 
Trebuh raste tako zaradi varnosti,
da ne potonem.
 
Mimo telovadnice hitim,
gledam jih in se v sebi smejim.
 
Tile tu v fitnesu se smiljo mi,
vsak od njih na eni mašini trpi.
 
Tekajo po traku,
dvigajo uteži,
počepi, poskoki, sklece...,
vsi fit,
vsaj tako se zdi.
 
Vsak po svoje,
jaz po moje,
pripravljam vse,
počasi na kup “za sabo” že nosi se.
 
Dnevi in noči,
najlepše so na dopustu,
v Izoli...
17. junij 2018 | Komentarji (14)
Od rime zbežat,
se ne da,
vsak si pesnik to prizna.
 
Sladke nadloge besed,
ki v glavi nosi jih poet,
morajo na papir,
da je potem nek čas mir.
 
Zaloge mi spet veselo rastejo,
dogodki se snemajo,
pretvarjajo v spomine,
in tkejo v rime.
 
Dnevi gredo naprej,
dogodivščine so in bodo.
 
Hvala “sledilcem”
 
Lp tudi “firbcem”
 
:-)
15. junij 2018 | Komentarji (8)
Jajca baje res so vedno daljša,
kocine rastejo čisto povsod,
pamet pa je vedno krajša,
predmete vse se išče vsepovsod.
 
Joški jim padajo tja dol v klet,
rit poveča se za tri,
podočnjaki vreče zdijo se,
belina plazi se v lase,
stavki preskakujejo razum,
ne pomaga ne pir in ne rum.
 
Jezik pa itak dela,
spomine govori,
drugim pamet zdaj soli,
uboga več nikogar res,
čaka tisti zadnji ples.
 
Vse sorte bolezni in tegob,
prihajajo kar v parih,
plenice vsepovsod ležijo,
tabletov mnogo,
pamet pa adijo.
 
Kaj res vse to naju čaka nekoč,
in nisva edina,
ki od “mladih” slišiva klice na pomoč,
saj brez podpore nas vseh...
kdo koga pa bi vlačil po zobeh?
14. junij 2018 | Komentarji (10)
Spustil iz rok sem svoje sanje,
oprl se na lastna znanja,
znižal si vsa svoja pričakovanja.
 
Tako mi lažje je sedaj,
ne gledam več nazaj,
ne tja nekam gor.
 
Tu sem z nogami na tleh,
zasidran,
počasi hitim v nov dan,
z mislimi na kak mali upor,
ker nisem ovca niti nisem nor.
13. junij 2018 | Komentarji (18)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1



Št. registriranih uporabnikov: 184006
Forum avtorjev: 15868 Forum teme: 34417 // Odgovorov: 1872385
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86289 // Komentarjev: 1237923
Avtorji fotografij: 26143 // Slik: 221392 // Videov: 18398 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "