SLOVENSKE VOLITVE: VRTENJE V KROGU
 
   Državnozborske volitve se nam neusmiljeno bližajo.
   To bodo volitve, ki lahko na politični sceni
veliko spremenijo, v smislu boljšega razvoja Slovenije pa, na žalost, ne bodo
spremenile skoraj ničesar. Tudi na teh volitvah bo izvoljena ista, poznana
politična nomenklatura, ki je v dobršni meri prestreljena s korupcijo in
nehigienskimi podmiznimi dogovori in odločitvami. Nomenklatura, ki omogoča
diktaturo pravnikom!
   Nekateri ste mogoče za hip pomislili, da se to vendarle
ne bo zgodilo, saj v nekaterih okrajih drug proti drugemu kandidira več
veljakov različnih strank. Toda naš zapleten in predvsem nepošten sistem
povolilnega štetja  in prenašanja glasov omogoča strankam, da
pripeljejo  v DZ kandidate, ki so bili v svojem okraju šele na drugem ali
celo petem mestu in obenem izločijo tiste, ki so v nekem drugem volilnem okraju
celo zmagali.
   Kot prejšnja leta, bo tudi letošnji seznam
članov DZ ozaljšan z nekaterimi cvetovi iz športa in kulture. Takimi, ki imajo
poleg všečnosti za javnost za obstoječe veljake političnih strank še eno
pomembno lastnost:  da so politično povsem nevešči in bodo štiri leta
predvsem »pridobivali dragocene izkušnje«, v tekočo politiko pa se ne bodo
vtikali.
 
   NE VOLILNI REZULTATI, POMEMBNA BO POVOLILNA
KOMBINATORIKA
 
   Volilni rezultati so bolj ali manj znani.
   Slovensko volilno telo je že stoletje razklano
med »levico« in »desnico«, med nekakšno »krščansko demokracijo«,  povsem
podrejeno vatikanskim plenilskim apetitom (kolikšna je že bila bančna luknja,
ki jo je povzročila SRKC; kake pol milijarde evrov menda in še kaki dve
milijardi z nepoštenim Zakonom o denacionalizaciji!) na eni in klasično
razdrobljeno, deloma svetovljansko, deloma socialno ali ekološko obarvano
»socialno demokracijo«.
   Na osnovi tega
lahko z veliko stopnjo verjetnosti napovemo, da bosta »desni«, torej črni
stranki dobili slabih 20% glasov. Slabih 30% glasov bo dobilo 5-7 rdečih,
zelenih, roza, pikčastih ali drugače obarvanih strank, ki pokrivajo enega od
petdeset odtenkov sive.
   Dobrih 20% glasov bo dobilo drugih 2o strank, ki ne bodo prestopile volilnega praga, zato jim bodo glasovi odvzeti in prerazporejeni tistim, ki ga bodo.
   Približno 30% glasov bo ostalo doma.
 
   JANŠEVA PIROVA ZMAGA?
 
   Jasno je torej, da
tudi, če zmaga SDS, g Janša ne bo mogel sestaviti vlade, če v koalicijo ne
prepriča vsaj ene od strank iz druge skupine.
   Kar ne bo lahko.
Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je njegov politični in osebni ekskluzivizem
uničil vsako stranko, ki je v tako koalicijo vstopila. Njegova zadnja žrtev je
gospa Novakova, ki je bila v NSi odstopljena prav zato, ker je jasno povedala,
da z njim v koalicijo nikoli več!
   Doslej je g. Janši vlado že dvakrat omogočil g. Erjavec. Letos se je g. Jankoviču zaobljubil, da tretjič ne gre na led.
   Kdo torej?
   Je g. Šarec še
dovolj zelen in naiven, da bo on poskusil? Ni povsem nemogoče, je pa vendarle
manj verjetno.
   Bo katera od drugih
strank tvegala in se pobahala z »veliko koalicijo«? Tudi malo verjetno
 
     DRUGI MANDATAR?
 
   Tu nam volilna
kombinatorika ponuja opcijo, poznano iz prejšnjih volitev. Tiste so poklicale
za mandatarja g. Cerarja, ki pa tudi ni hotel koalicije z SDS. Če nam te
volitve kot (drugega ali celo prvega, v kar pa ne verjamem) ponudijo g Šarca –
bi bil ta pripravljen sprejeti ponudbo g Janše za »veliko koalicijo«? Ne
verjamem, verjetno se bo odločil za bolj realno, predvsem pa manj nevarno, bolj
»udobno« koalicijo s šopkom levih strank.
   Če bo na drugem mestu SD, torej drugi mandatar g. Židan, so stvari bolj ali manj jasne.         
Razen za g. Erjavca, če bo na volitvah sploh uspel.
 
   KAJ BI PRINESLA »DESNA VLADA«?
 
   Ker pa možnosti za
nekakšno (pol-)desno vlado vendarle niso povsem izključene, morda ne bo na
odmet, da se malo zamislimo, kaj bi ta prinesla Sloveniji.
   Nekatere stvari je
mogoče izluščiti iz programskih usmeritev desnih strank, druge moramo prebrati
med vrsticami, na podlagi dosedanjih izkušenj z »velikim vodjo« Janšo & com.
   Na prvo mesto lahko
postavimo hitro spreminjanje pravnega reda, proč od evropskih civilizacijskih
dosežkov, in podreditev sodstva politični oblasti. Sosednji diktator Orban mu
bo tu svetal vzgled.
   Na drugo mesto
lahko postavimo zaostritev obravnave priseljencev in migrantov (»ki so smrtna
nevarnost za slovensko krščansko kulturo«). Tudi tu se bo zgledoval po Orbanu,
zato lahko pričakujemo naraščajočo napetost z Brusljem.
   Na tretjem mestu bo
nedvomno zlivanje RKC z Državo oz. še večje plenjenje državnega proračuna s
strani slovenske RKC. Konkordat, ki ga RKC že zdaj flagrantno krši, bo postal predmet posmeha vatikanskih vazalov.
   Sledila bo
privatizacija zdravstva in šolstva. Privatizacija zdravstva bo bistveno
povečala pritisk na izpostavljene skupine, zlasti upokojence. Privatizacija šolstva
se bo, morda presenetljivo, verjetno začela v visokem šolstvu. Lahko
pričakujemo eksplozijo »Jambrekovih univerz«, ki bodo seveda financirane iz
proračuna, rezultati (npr. patenti posredno tudi diplomanti) pa bodo njegova
privatna last. In cedila se bosta med in mleko. Jambreku, seveda.
   Reinterpretirana bo celotna slovenska zgodovina. Partizani bodo dokončno proglašeni za »nacionalne morilce«,
domobranska prisega nacizmu za »državotvorno dejanje«, deželo bodo preplavili
domobranski spomeniki.
   Še bi lahko
naštevali, saj je arzenal Janševega sovraštva in revanšizma neizčrpen.
   Toda bodi dovolj. Tistim, ki znajo misliti vsaj
centimeter dalje od svojega nosu, je že to dovolj za pametno odločitev. Komur
to ne zadošča, se naj spomni opozoril pred izvolitvijo g. Trumpa. Tisti, ki mu
tudi to ne pomaga, je pač slepi sledilec 
Velikega vodje ali navodil slovenske RKC. Katere škofje papežu še niso
ponudili odstopa, kot so to storili čilski škofje. Pa imajo za to vsaj toliko
razlogov, kot njihovi kolegi iz Čila.
.
IDEOLOŠKA ZASLEPLJENOST JANŠEVE DRUŠČINE
   Te dni nam je Janševa druščina servirala
zasmojen predvolilni golaž in ponovno dokazala, da nima treh čistih v glavi oz.
da je po njihovem v predvolilnem drenjanju vse dovoljeno. Celo čiste neumnosti,
samo, da se o njih piše, da so deležni slovenske medijske pozornosti. Ali pa
so, kar težko verjamem, zares taki Butalci?!
   Slovensko in svetovno javnost so presenetili
z napadom na g Junckerja, ki se je odločil obiskati proslavo ob 200-letnici
rojstva Karla Marxa. In so, ideološki zaribanci, kot očitno so, protestirali z
ugotovitvijo, da je Marx s svojo filozofijo kriv milijonskih pobojev v
komunističnih režimih.
   To je približno tako, kot bi zagoveden
anti-kristjan ugotovil, da je Jezus s svojim krščanskim naukom odgovoren in kriv
za milijon posilstev otrok, ki so jih zakrivili duhovniki, škofi in kardinali v
zadnjih sto letih.
 
   JE KDO OD NJIH KDAJ ZARES BRAL MARXA?
   Močno dvomim. Če bi samo prelistali njegov
Kapital, bi zlahka ugotovili, da Marx vztraja na misli, da je družbeni red, ki
naj bi nasledil kapitalizem, mogoč samo v razvitih družbah. In da je komunistična revolucija prerazporeditev bogastva, ne pobijanje drugače mislečih. Da je temeljni proizvodni faktor DELO, ne KAPITAL.
   Komunistični režimi, ki so nastali v carski
Rusiji, na Kitajskem ali na Kubi, pa v Vzhodni Nemčiji ali v Bolgariji, da o
kakšnih krvavih fantazmagorijah Rdečih Kmerov sploh ne govorimo, nimajo nič
skupnega z Marxom. Sklicevanje na Marxa še ne pomeni, da si marksist. Tako, kot
sklicevanje na Biblijo na žalost še ne pomeni, da živiš v skladu z desetimi »božjimi«
zapovedmi.
   Tisto, kar je marksizem zares prinesel, je
bil strah pred komunistično revolucijo. Je bila analiza, ki je pokazala, da
mora kapitalizem, da bi se ji izognil, v svojo politično filozofijo vgraditi
številne socialne korektive. Analiza, ki so jo danes številni oblastniki
spregledali ali jo ignorirajo. Zato je nevarnost primitivnih in krvavih
komunističnih revolucij spet aktualna. PA NE ZARADI MARXA!
   PA NISO VSI SPREGLEDALI MARXA!
   Številni teoretiki se danes vračajo k
izvirnim Marxovim idejam. Še več je seveda tistih, ki neposredno črpajo iz
njega, pa ga niti z besedo ne omenjajo. Mogoče gre preprosto za intelektualno
krajo ali pa je politični pritisk svetovnih zadrgnjencev, kot je g. Janša,
enostavno prevelik.
   SLOVENSKE IZKUŠNJE?
   Slovenija je bila ena najbolj razvitih
dežel, v katerih se je uveljavil sistem, ki je poskušal slediti njegovim
idejam. Zato ta sistem ni bil niti malo podoben tistim v Rusiji ali Vzhodni
Nemčiji ali na Kubi. Prav v tem sistemu smo razvili številne POZITIVNE rešitve,
ki so nam jih mnogi zavidali – od javnega šolstva in zdravstva do relativne
svobode govora.
   Če bi hoteli g Janša in njegova druščina kaj
prispevati v arzenal sodobne politične misli, bi morali iskati odgovor, kako te
civilizacijske pridobitve ohraniti v prehodnem obdobju in jih generično
povezati s privatno lastnino in večstrankarskim političnim sistemom – če je to
sploh mogoče. Tako pa so v svoji priznani butalščini s porodno vodo zavrgli
tudi plod, nesposobni, misliti širše in v kontekstu svetovnega dogajanja.
Gospodje anti-filozofi, če vas že ob imenu Marx spreleti srh, kar kaže na vašo popolno
ideološko blokado, si preberite vsaj Pikettyja. Ste kdaj sploh pomislili, zakaj
je svojemu temeljnemu delu dal pomenljivi naslov Kapital XXI stoletja?!
   Kaj nas torej čaka, če na volitvah zmagajo
ljudje, ki znajo kričati in groziti, ne pa brati in misliti? Nam bodo za
začetek prepovedali brati Marxa? Bodo potem zažgali njegove knjige? Bodo začeli
zapirati ljudi, ki ne bodo zmožni ali pripravljeni na javno avtokritiko in
zaklinjanje, da bodo odslej zvesti samo Velikemu Vodji. In bo dovoljeno slaviti
samo njegov rojstni dan?
ZAKAJ TRUMP?
   O značaju g Trumpa ni treba na dolgorazpravljati. Že v prvem letu svoje karizmatične vladavine je najmanj stokrat razkril osnovne poteze svojega karakterja: megalomanijo, nagnjenost hkroničnemu laganju, brezobzirnost in nasilje.
   Prav taki ljudje so praviloma najboljši »mediji«za dober nateg, saj njihov neomejeni ego ne pušča prostora senci dvoma, da kdaj slučajno karte niso razdeljene tako, kot jih on vidi. Uspehi, doseženi z grobim nasiljem, izsiljevanjem in aroganco so prej ali slej široka tlakovana cesta v past.
   »SREČANJE, KI BO SVETOVNA PRELOMNICA«
   Glede na svoj značaj se Trump seveda ne more preprosto srečati s Kim Džong Unom.  Ne, to mora biti srečanje, ki bo neke vrste svetovna prelomnica in bo hkrati za naslednjih dvesto let dokazalo, da je prav on, Trump, največji državnik vseh časov.
   In kako bi to lahko bolje dokazal, kot da »zlomi« diktatorja Severne Koreje, neupravičenega lastnika nuklearnih bomb in medcelinskih raket, to največjo grožnjo svetovnemu miru! Diktatorja, samozvanega »atomista«, neusmiljenega tirana lastnega naroda, morilca nedolžnih in kar je še takih oznak za izrodke.
   In to se bo zgodilo prav kmalu, na neposrednem srečanju s korejskim Belcebubom.    Kulise so postavljene, mediji se ogrevajo, Trump že napoveduje popolno zmago.
   KITAJSKO SENČNO GLEDALIŠČE
   Toda vse skupaj je le kitajsko senčno gledališče, kjer bodo Trumpu pokazali samo tisto, kar hoče videti in povedali samo tisto, kar hoče slišati – če bo za to predstavo dovolj dobro plačal.
   Zgodba o opustitvi korejskega nuklearnega programa je pripravljena: oba glavna nuklearna inštituta sta preseljena na Kitajsko, strokovnjaki so preseljeni, korejski poligon za preskušanje raket je skoraj prazen in bo v kratkem, »na zahtevo g Trumpa«, popolnoma zaprt. Tudi nadaljevanje zgodbe je pripravljeno: Kim bo sprejel ultimat za popolno atomsko razorožitev, saj so bombe in rakete bolj ali manj na varnem na Kitajskem.
   Na mednarodno komisijo čaka le nekaj starih aparatov, da bo lahko ugotovila (Trump pa bombastično oznanil svetu), da »korejski nuklearni in raketni program še zdaleč ni bil tako razvit in sofisticiran, kot je trdil Un«.
   Nevarnost atomske vojne je zdaj, po zaslugi genialnih
potez g Trumpa, dokončno in za vselej odstranjena. Pika. Prosim, aplavz!
   IN KOLIKO BO TO STALO TRUMPA?
   Takole na oko bi lahko ocenili, da kakih 50 Mrd $. Seveda, predvsem v obliki pomoči v hrani in medikalijah. Nadaljnjih 50 Mrd bo Severna Koreja pridobila v postopnem umikanju ekonomskih sankcij, pa v pospešenem investiranju. Tako bo Trumpna tak ali drugačen način plačal stroške Unovega nuklearnega programa.
   In če Trump ne bo hotel toliko plačati? Na to ni treba računati: njegov megalomanski pohlep po tem, da se izkaže za unikatnega državnika, ki je (spet) rešil svet, je (zanj) vreden več kot teh piškavih sto mio T hrane! (iz starajočih se vojaških rezerv).
   In če bodo Trumpovi svetovalci vendarle preveč vlekli zavore? Ja, potem bo sledilo krajše obdobje »medenja«. Kim ima čas.   
   Kitajska modrost pravi: Če dovolj dolgo sediš na bregu reke, bo voda naplavila trupla tvojih sovražnikov.
   In potem bomo vsi srečni. Tudi Kitajci, ti mojstri senčnega gledališča, pa
tudi. Toliko bolj, ker so s preselitvijo korejskih raketnih in nuklearnih
arzenalov na svoje poligone dobili precej večji vpliv na njihovo eventualno
uporabo.
NE OBLIKOVANJE ENOTNOSTI, TEMVEČ
DISCIPLINIRANJE ŠIBKEJŠIH
   Ta teden je bil v zunanji politiki
tragikomičen. Če smo se lansko leto spraševali, koliko beguncev bomo sprejeli,
smo se ta teden spraševali, koliko diplomatov bo kdo izgnal.
   Naj malo nahranim svoje strahove, ki ne
izvirajo iz prirojenega skepticizma, niti iz depresije in še manj iz ljubezni
do teorije zarot. Ne, njihov izvor so dolgoletne izkušnje in povečana
občutljivost za spremembo političnih konstelacij.
   Kogar je pred letom osorej zazeblo pri srcu,
ko je Trump kričal »Amerika first«, ker ga je to vsaj na daleč spominjalo na
»Deutschland ueber alles«, je ta teden dobil potrditev svojih strahov. Kdor
takrat ni zaznal podtonov novega imperializma, je imel ta teden priložnost za
popravni izpit.
   Kdor verjame, da je vesoljno izganjanje
ruskih diplomatov  predvsem politična
podpora "držav svobodnega sveta" UK, tega izpita ne bo nikoli opravil.
   Ironija je, da je v tem tednu, ko Trump
zganja na kup svojo čredo, Izrael mirno in brez posledic ubil 17 Palestincev.
Ali kdo slučajno zato predlaga izgon izraelskih diplomatov?! Nonsens. Tu gre
vendarle samo za Palestince. Trump bi rekel: za tretjo božjo garnituro ljudi, takoj
za Mehikanci in ameriškimi zamorci. Zato ne šteje niti tistih 150 strokovnjakov
ali znanstvenikov – muslimanov, ki jih je že v tem stoletju »potolkel« Mosad.
 
   PREUREJANJE SVETA
   Oblikovanje široke »koalicije voljnih« za
izganjanje ruskih diplomatov seveda ni izkazovanje politične enotnosti svobodnih držav. Je
navadno, umazano discipliniranje šibkejših. Je ponovitev prepovedi ruskim
športnikom, da se udeležijo olimpijade in nastopijo pod rusko zastavo, toda v znatno
širšem, nevarnejšem obsegu.
   Vsaj trije "dobri razlogi" so Trumpova podlaga za to
discipliniranje prestrašenih državnikov:
-        
  Prvi je v še večji prodaji ameriškega orožja.
Poljsko naročilo v višini 30 mrd $ prejšnjega tedna (ki je sledilo podobnim
naročilom Švedske, Finske, Ukrajine, …) pove vse. Jasno je, da Poljska
potrebuje toliko orožja samo za primer, da jo bodo ZDA potisnile v obmejen
konflikt z Rusijo, kot so pred leti Ukrajino. Hrvaški nakup dobrega ducata starih
ameriških lovcev F16 iz Izraela je le plačevanje za hrvaške antisemitske
izpade;
-        
 Drugi razlog za zganjanje črede je v izzivanju
konflikta EU z Rusijo. Če bo ta konflikt eskaliral iz diplomatskih neumnosti,
kot je izganjanje diplomatov, v ekonomskega (ekonomske sankcije), bo to
bistveno oslabilo EU in okrepilo ZDA. Če bo pripeljal do energetskega embarga
EU - Rusija, bo postala EU odvisna od ameriških energentov. Posledice so jasne;
-        
 Tretji razlog pa je nujno PREUREJANJE SVETA, ki ga zahteva nastajanje Imperija. Če smo
v preteklosti govorili le o treh vodilnih svetovnih velesilah (in komaj
omenjali kopico ostalih držav), moramo danes sprejeti dejstvo, da se oblikujejo
trije monolitni bloki, od katerih se vsaj ameriški že razvija v smeri IMPERIJA.
To pomeni, da se neodvisnost posameznih držav približuje absolutni ničli. Kot
bo jutri g Trump kihnil, tako bodo vse ostale države (ali vsaj njihovi
voditelji) v strahu pred imperatorjem skočiti, kot jim bo ukazano. Tudi v bazen, v katerem ni vode.
 
   IMPERIJ, NOVA POLITIČNA STVARNOST.
   V normalnem pravu je doslej veljalo, da
velja človek za nedolžnega, dokler mu sodišče ne dokaže krivde.
   V mednarodnem pravu je to pravilo flagrantno
prekršil g Blaire in podprl ameriško izmišljotino, da ima Irak kemično orožje
za množično uničevanje, in s tem ameriško invazijo na Irak. Iraku posedovanje takega
orožja niso mogli nikoli dokazati, na drugi strani pa ni nobenega velikega
dvoma, da tako orožje posedujejo ZDA, UK, pa tudi Rusija, Kitajska, Izrael, itd.
   Zdaj torej v svetovni politiki že veljajo
nova, imperialna pravila. Krivde nekoga ni več treba dokazovati, dovolj je, da  imperator izjavi, da obstojijo »trdni indici«
in že se vsuje plaz. Zaporedje držav, ki so podprle imperatorja, je hkrati zaporedje
odvisnosti teh držav od ZDA. Ali zaporedje preračunljivega prilizovanja iz
ekonomskih razlogov oz. strahov.
   Čestitke slovenski vladi, da še omahuje.
   In
vprašanje tebi, g. Pahor: na podlagi katerih neizpodbitnih dokazov veš, da so
poskus likvidacije umazanega dvojnega vohuna zakrivili Rusi in da to ni bil
Mayin požig Reichstaga? Si tudi ti začutil svoj čredni nagon in ukrepaš na
podlagi politične preračunljivosti, čeprav je ta ne-pravna in nemoralna? Ne,
nisi me razočaral: takega te poznam že pol stoletja! Pretiravam?
 
   ZGODOVINA BODOČNOSTI
   Zgodovino lahko beremo tudi kot zgodovino propadanja
imperijev in nastajanja novih.
   V tej zgodovini skoraj ni prostora za
preproste ljudi: za tiste milijone nedolžnih žrtev, ki so jih imperiji
preprosto pregazili, ne da bi jih sploh opazili ali se nanje ozirali. Zares
veliki cilji, in taki so cilji imperatorjev, ki danes gradijo svoj četrti rajh,
očitno opravičujejo njihovo vzvišeno zazrtost v daljavo in gaženje trupel. Na njihovi strani je
tudi filozofija nasilja: ne moreš speči palačinke, ne da bi ubil jajce.
   V nastajanju novega imperija, ki nosi
prevzetno ime, »Amerika first«, ter posledično disciplinirano organiziranje
črede v Rusiji in na Kitajskem, bodo brez milosti razbita jajca (pardon, glave)
več milijonom ljudem.
   Noben imperij ni večen. So pa nekateri
dovolj dolgoživi, da prinesejo pekel več generacijam.
   Šele v tem kontekstu postane jasno, zakaj je
g. Frančišek izrekel preroške besede: Pekla ni. On je mislil seveda na pekel v
onstranstvu. Tam res ni pekla, ki bi presegel pekel, ki ga bo milijardi ljudem
ustvarilo nastajanje novih imperijev.
   Kajti nekaj je jasno: Rusija in Kitajska se
lahko nastajanju ameriškega imperija zoperstavita samo tako, da pričneta
oblikovati svoje lastne imperije.
 
   IMPERIJ IN VAZALI
   Tu se začenja konec zgodovine neodvisnih
nacionalnih držav. Vse države, ki so že ali še bodo izgnale ruske diplomate, so
s tem priznale, da so zgolj province Imperija, vazalne državice. Da ne
sprejemajo več vladavine prava, temveč le imperialno pravo. Pax americana. Vivat
Imperatore!
   Toda tu zgodbe ni konec. Imperij, ki temelji
na absolutni moči, diha nasilje in sovraštvo.
   Tako, kot Madrid danes ni sposoben priznati
pravico do samoodločbe Kataloncem, tako jutri Trump ne bo več priznal EU
pravice do neodvisne politike, predvsem ne neodvisne politike do Rusije. EU bo
še kako obžalovala to uvrščanje v čredo vazalnih držav.
   Zgodovina držav bližnje bodočnosti je bolj
jasna od zgodovine naše bližnje preteklosti.
   (PS.: G. Vili Kovačič me je ravnokar
obvestil, da v primeru izgona vseh Rusov iz Slovenije ne bo zahteval ne ustavne
razsodbe ne referenduma. Vsaj ena lastovka te mračne pomladi).
PRODATI ALI NE PRODATI?
 
   V Sloveniji že kar nekaj časa poteka
polemika, ali je treba NLB prodati ali ne. Nekako sta se oblikovala dva tabora:
tisti, ki zagovarjajo »nacionalni interes«, so bolj ali manj enotni, da banke
ne smemo prodati. Tisti, ki verjamejo stokrat potrjeni laži, da je »država slab
gospodar«, so za prodajo. Slednje vodijo tisti v medijih in politiki, ki jih
tako ali drugače plačuje oz. nagrajuje tuj kapital.
   S tega zornega kota bi lahko zaključili, da
je takojšnja prodaja NLB, po možnosti po likvidacijski ceni,  predvsem v interesu tujih bančnih sistemov in
finančnih omrežij. Poglejmo zakaj.
   Uspel sem prebrati na desetine člankov, ki
so zagovarjali eno ali drugo opcijo. Praktično pa nisem naletel niti na eno dobro
analizo, ki bi te razloge ali razlage za in proti prodaji direktno soočila in
nam postregla s tako dobljenim rezultatom.
 
   PRODATI ALI NE PRODATI, TO JE ZDAJ
VPRAŠANJE!
 
   Med razlogi za prodajo lahko navedemo vsaj
tri verodostojne:
-        
 Prvič, poslovni prostor NLB v našem
gospodarstvu se vztrajno krči. Skoraj vsako podjetje, ki ga kupijo ali
prevzamejo tujci, prenese poslovni račun podjetja v  »svojo« nacionalno banko: ruska podjetja v
ruske banke, ki delujejo pri nas, francoska v francoske in nemška v nemške
itd.;
-        
Drugič,
nobenega dvoma ni, da je slovenska politika vse od začetka tega stoletja v
slovenskih bankah kradla in goljufala. Saj lahko govorimo o neplačanih
posojilih, o slabo zavarovanih terjatvah, o tajkunih, celo o tatovih v samih
bankah itd., -  toda nič tega se ni
dogajalo, ne da bi politika oz. vsaj njen pomembnejši del (poitična nomenklatura z leve in desne) vse to vedel;
-        
In
tretjič, nekateri trdijo, da je treba banko prodati predvsem zato, ker smo to
obljubili.
  Obstojijo pa tudi trije enako dobri razlogi,
da banke NE PRODAMO:
-        
 Prvič, slovensko gospodarstvo potrebuje svojo
banko. Če ta argument ne drži, zakaj torej novi lastniki prevzetih podjetij
račune podjetij preusmerjajo v svoje državne banke?
-        
Drugič,
ni res, da je država nujno slab gospodar. Največje kapitalistične države, ZDA,
Francija, Nemčija itd. imajo ogromna bogastva v državni lasti. Napak
posameznikov ne smemo definirati kot napake sistema. Če smo imeli mi zadnja
desetletja slabe upravljalce države in bank, potem pokličimo na odgovornost
kakih deset direktorjev bank in kakih deset predsednikov vlad, finančnih
ministrov in guvernerjev BS ter jih polovico obsodimo, kot to stori kakšna
Irska ali Islandija, ne pa da kot opranoglavci ponavljamo kapitalistično
mantro, da je država slab gospodar.    Ne, nič ni narobe s sistemom BS, le g.
Jazbec je bil slab guverner, ker je služil tujemu kapitalu, ne slovenskim
interesom, in predsednik države je bil slab predsednik, ki je to dopuščal;
torej ni bila kriva država (sistem), temveč nesposobni in pokvarjeni
upravljalci;
-        
In
tretjič, obljuba gospe Bratuškove EK, da bomo NLB takoj prodali in da mora do
takrat NLB omejevati obseg svojega poslovanja, je bila izsiljena obljuba in je
moralno nelegitimna. Pravno pa je tako nična, prvič zato, ker v EU pravo ne
velja več in drugič zato, ker so se povsem spremenile okoliščine, v katerih je
bila izsiljena.
 
   KAPITALSKO PRAVO EU
 
   Pravni red EU je bil zasnovan na
predpostavki, da je to prostovoljna skupnost enakopravnih narodov. Čeprav je
težko vzdrževati enakopravnost velikih in malih držav, velikih in malih
ekonomij, ko na trgih deluje ekonomija obsega, enakopravnost jezika, ki ga
govori 2 mio Slovencev, z jezikom stomilijonske Nemčije, so napori, vlagani v
tej smeri, vendarle dajali nekaj spoštovanja vrednih rezultatov.
   Zalomilo se je v gospodarski krizi in na
primeru Grčije. Danes je kristalno jasno, da je bila glomazna euro-birokracija
in cel ta milijon dragih evroposlancev na krizo povsem nepripravljen. V nastali
zmedi in naraščajoči politični paniki so se na vodilna mesta, vključno s
predsedniškim (g. Juncker) vsilili bankirji in vodje finančnih lobijev.
   Najprej so prisilili vse države – članice,
da so Grčiji nakazale nekaj milijardno »pomoč«. Ta denar sploh ni bil namenjen
Grčiji, temveč je bil takoj prenesen v vodilne nemške in francoske banke za
poplačilo »slabo zavarovanih grških posojil«. Toda tudi ta razbremenitev grških
dolgov je bila storjena le zato, da so lahko te iste banke dale Grkom nekaj
milijard novih, tokrat bolje zavarovanih in bistveno dražjih posojil. Če
krogotok sklenemo, je bil to približno 10. milijardni rop nacionalnih ekonomij
s strani vodilnih evropskih bank.
   Vendar zgodba s tem ni bila končana.
Razglašena in nesposobna eurobirokracija je bila prisiljena  sprejeti sistem »bančne svete trojice«, ki je
svoje roparske posle razširil na vse države – članice EU, ki jih je kriza
najbolj prizadela in katerih nacionalna politika je bila najšibkejša. Tudi Slovenijo.
   In potem je sledilo sklepno dejanje: stresni
testi bank. Ta pregled bank tudi slučajno ni potekal po pravnih normah EU,
temveč po pravilih podivjanega Kapitala. Njegov cilj ni bil samo vpogled v
drobovje nacionalnih bank manjših držav za potrebe kasnejšega plenjenja, temveč
takojšnja podreditev teh bank dvema velikima bančnima skupinama: eno vodi
Golden Sachs bank, drugo ECB.
 
   RAZPLASTITEV EU
 
   Tu je začetek konca neodvisnih nacionalnih
bančnih sistemov v manj razvitih državah – članicah EU. Iz položaja vsaj
približno enakopravnih članic EU jih je podivjani Kapital potisnil v
neokolonialen odnos. G. Juncker ni samo predsednik EK, temveč eden od izvršnih
direktorjev bančne oligarhije – tako kot g. Jazbec ni bil samo guverner BS,
temveč eden od prizadevnejših izvršnih uradnikov ECB.
Z odhodom v
Bruselj se je vrnil k tistim, ki so ga (dodatno)
plačevali.
   Pojav proslule »trojke« pa je bil tudi
krucialen moment za EU. Ta se je nenadoma razplastila:
-        
 V njenem spodnjem delu še nekako veljajo
pravila enakopravnosti, prizadevanja za evropske standarde življenja v vseh
državah - članicah (kontrola kvalitete
hrane, ekološki standardi, sanitarni normativi, itd.);
-        
V
njenem zgornjem delu vlada plenilska logika Kapitala. Glavna skrb g Junckerja
ta trenutek je, kako aktivirati dobrih 300 milijard evrov (natisnjenega)
denarja. Dokler leži v bankah, je vreden manj kot nič (-0,1% obrestna mera).
Njegova dolgoročna vizija je, da ga vsili Sloveniji po 3,5% obrestni meri,
Madžarom pi 4,5%, Portugalcem po 5% in Grkom po 6,5%. Temu se reče dober posel,
toda g. Juncker temu reče »pomoč EU pri financiranju nacionalnih projektov.
   Jaz temu rečem
pravni red plenilskega Kapitala.
   S kapitulacijo evropskih inštitucij je postalo dokončno
jasno: EU ne bo nikoli več taka, kot je bila. Njen pravni red je pravni red
plenilskega kapitala.
 
   MITI IN LEGENDE
 
   Približno tako zgleda zgodba, če jo rahlo
poenostavimo in se ne spuščamo v podrobnosti dokazovanja vsakega stavka
posebej.
   Jasno je, da ta zgodba sproža številne
revolte med državljani in davkoplačevalci številnih evropskih držav. Da bi se ta
negativna podoba EU omilila in umazana dejstva vsaj delno zabrisala, so
kupljeni mediji dobili nalogo, da lansirajo vrsto »fuck news« ali celo
ustvarijo urbane legende in mite.
   Eden takih mitov je, da je treba vse
slovenske banke prodati, ker se je v njih svobodno pasla skorumpirana slovenska
politika in tega ni mogoče drugače preprečiti.
   Bodimo si na jasnem: tudi, če z upravljanjem
teh bank ne bi bilo nič narobe, bi bile danes podrejene eni ali drugi bančni
verigi. Verjamem, da ste vsi prepričani, da se je v NKBM kradlo. Verjetno se je
res, toda te kraje so se gibale na ravni nekaj sto tisoč ali milijon evrov.
Prava kraja se je zgodila z njeno prodajo, saj je kupec v tednu dni z nakupom NKBM po likvidacijski ceni zaslužil okrog tristo mio. In to flagrantno priznal, ko
je dvignil osnovni kapital banke za dvakrat, ne da bi vanjo vložil en sam evro.
  Urbana legenda je, da se v bankah, ki jih bo
obvladal GSB, ne bo kradlo. Dejstvo je, da se bo kradlo še bolj, toda na višjem
nivoju. To pomeni, da se bo kradlo sistemsko državam in nacionalnim ekonomijam.
Se spomnite banke, od kjer je prišel g. Juncker: ta je v nekaj letih okradla
države za nekaj milijard evrov davkov!
   V prevzetih bankah se bo dogajalo enako, kot
se zgodi s trgovino, ki jo prevzame multinacionalka: ta je odločna in sposobna,
da bistveno omeji krajo prodajalcev in kupcev, obenem pa sprosti številne
kanale za protipravno (nezakonito) pretakanje, plasiranje in pranje denarja in
kapitala. Kaj se že dogaja v »preurejanju Agrokorja«??
 
   TOREJ: NLB PRODATI ALI NE?
 
   Pravzaprav o tem ne odločamo več mi, ne
slovenski državljani ne naša vlada. Banki se je zgodil mednarodni bančni
konzorcij, tako, kot se je Sloveniji zgodila EU.
   Globalizacija je pot svetovnega Kapitala k
absolutni oblasti. Tu so celo državljani velikih držav brez prave moči: Trumpa niso
izvolili državljani, izvolil ga je Kapital. Ker pa so ZDA demokratična družba,
imajo državljani pravico, da protestirajo.
   Proti finančnim trustom tipa GSB ali ECB so
tudi gospodarske multinacionalke vse bolj brez moči. G. Juncker bo odločil,
kolikšne davke bodo plačali Amazon, FB ali Google – v vsakem primeru kakih
deset milijard vsaka. Bo ta denar namenjen za pomoč malim, slabše razvitim
državam-članicam EU? Malo Morgen!
   Mi nismo igralci za to igro. Pa vendar tudi
od nas zavisi, ali bosta Kapital s prašičjim rilcem (namesto socialdemokratskega
kapitalizma s človeškim obrazom, ki sam vse bolj postaja urbana legenda Zahoda)
ril prav tukaj ali malo bolj drugod.
   Nisem ekonomist ali finančnik, zato moje
mnenje o vprašanju, prodati NLB ali ne, malo šteje. Toda zdrava pamet pravi: če
bo naslednja slovenska vlada vsaj malo spretna, se bo pogajala o »razpršeni
prodaji« NLB, ne o odlogu prodaje. Torej: prodati 75% banke (minus eno delnico)
različnim kupcem, od katerih ne bo nihče imel več kot 25%. Potem bomo še lahko,
v danih pogojih, govorili o »naši banki«.
   Toliko časa, kolikor se bomo še lahko
postavljali z »našimi podjetji«.
GLOBALNA POLITIKA
 
   Sodobna globalna
politika ni nič drugega kot nepretrgan niz »fuck news« in zarot. Ker se tega
zavedajo vsi »politic makers«, večina teh lažnih novic sploh ni namenjena
medsebojnemu obračunavanju med državami ali diplomacijami, temveč predvsem ali
celo zgolj oblikovanju javnega mnenja lastnih državljanov oz. volilcev v
posamezni državi.
   Torej za nateg
plebsa.
 
   TRUMP IN KIM JONG
UN BOSTA »REŠILA SVET«
 
   Že pred meseci sem
opozoril, da je bilo neokusno (mediji so ga označili za »grozeče nevarno«)
medsebojno žaljenje in grozenje Kim Jong una in Trumpa dogovorjeno in je
služilo zgolj produciranju zunanjega sovražnika in grozeče nevarnosti s ciljem,
utrditi močno omajan položaj enega in drugega diktatorja v lastni družbi. Obema
se je namreč močno majal ta položaj, po sproduciranju zunanje nevarnosti pa se
je, vsaj začasno, močno okrepil.
   Medsebojno
zmerjanje in poniževanje z izrazi, ki so v mednarodni diplomaciji vendarle
predstavljali nov »poden«, samo po sebi torej ni bilo znak zaostrovanja in
grozeče nuklearne konfrontacije (vojne).
   Nevarnost take
konfrontacije pa seveda obstoji, toda izhaja zgolj iz nepredvidljivosti enega
in drugega diktatorja kot njune temeljne značajske lastnosti. Oba sta izrazita
super ega, dva neuravnovešena, prepotentna petelina na enem dvorišču. Hkrati to
pomeni, da je ta relativna nevarnost stalno navzoča, da je ne napoveduje
(dogovorjen) verbalni konflikt, temveč jo lahko aktualizira karkoli: nesreča
kakega ameriškega obiskovalca v Severni koreji, tolpaški uboj kakega korejskega
vohuna v ZDA, ali slaba volja enega ali drugega, ki ga je zapustila ljubica.
   Njun dogovor, da se
srečata in »od-rešita svet«, to samo potrjuje.
 
   BRITANSKI
DIPLOMATSKI SPIN
 
   Te dni imamo opravka
z drugim primerom »identificiranja zunanjega sovražnika« za domače potrebe.
Britanska premierka May, ki ji močno gori pod premierskim stolom in ki se
zaveda, da se javno mnenje vse bolj obrača proti njenim (neuspešnim) pogajanjem
o brexitu, pa tudi proti brexitu samemu (če bi bil danes referendum o izstopu
UK iz EU, bi bil slej ko prej neuspešen!), je nujno morala najti svojega
priročnega zunanjega sovražnika. In Rusija je za take potrebe vselej pri roki.
   Seveda je napad na
dvojnega vohuna Skripala neke vrste zločin, čeprav je v širšem kontekstu
skrajno nepomemben. Že dejstvo, da gre za dvojnega vohuna in dvojnega izdajalca
(ki je prav mogoče sam likvidiral kar nekaj ljudi) močno relativira moralno
obsodbo. Ob dejstvu, da se UK letno sooča z nekaj sto ali celo nekaj tisoč
uboji, pa napad nanj prav zares izkazuje sproducirano afero, toliko bolj, ker
so take likvidacije za CIO ali Mosad dnevna rutina. Blebetanje zunanjega ministra
»njenega veličanstva«, g Jonsona, ki odgovor Lavrova dešifrira kot »uživanje v
zločinu«, to samo potrjuje.
   Očitno je torej, da
se je UK odločila, da njeno ljudstvo potrebuje večjo dozo narkotika,
imenovanega »zunanji sovražnik«, okrepljenega z ojačevalcem okusa po
»zaničevanju suverenosti UK«. Manjka samo še izjava kraljice, da je osebno
užaljena in prizadeta in farsa bo popolna.
 
   ŠIROKA MEDNARODNA
PODPORA
 
   Hitrost, s katero
so ZDA, Nemčija in nato tudi Francija podprle ta teater in izrazile
pripravljenost, da sodelujejo v tej burleski medijskega linča Rusije, izraža
stopnjo pretresenosti, ki jo je povzročil na zahodu Putinov govor o moči
njegovih vojska. Očitno je, da ta govor, zlasti tisti del o »neulovljivi
raketi«, ni pretresel samo državnikov teh držav, temveč je pustil močan vtis
tudi na njihovih državljanih. Da pa PTS kot posledica tega govora pri
državljanih »svobodnega sveta« vendarle ne bi bil premočan, je bilo skrajno
nujno Rusijo namočiti v katran in povaljati v perju.
   In
ku-klux-klanovsko naravnani državniki so to z užitkom storili oz poskušali
storiti.
 
   KILAVE SANKCIJE
 
   Sankcije, ki jih je
napovedala Mayeva, so za Rusijo povsem irelevantne: nekaj izgnanih diplomatov,
blokada premoženja nekaterim Rusom (od katerih polovico bi tako ali tako
blokirali Rusi sami, če bi to mogli!), velik medijski vihar s kratkotrajnim
učinkom.
   Prepoved nastopa
večine ruskih atletov na olimpijskih igrah je Ruse bolj prizadel kot jih bodo
te sankcije. Čeprav tudi to ni pomagalo Američanom, da bi se njihovi enako
dopingirani atleti predstavili kot prva športna velesila. Bodo že morali
počakati na kakšnega zimskega Armstronga ali Joynerjevo.
   Evropa je še kako
prisiljena sodelovati z Rusijo, ne le EU, tudi ZK. Tudi če za hip zanemarimo
gospodarstvo in predvsem energetiko, prikazovanje Rusije kot aktualnega
sovražnika močno pomaga Stoltenbergu pri zahtevah, da morajo članice Nato več
vlagati v oborožitev in kupovati več ameriškega orožja.
   Tudi Slovenija.
 
   VEM, DA VEŠ, DA VEM
 
   Dokazov, da za napadom na dvojnega vohuna in dvojnega
izdajalca Skripala stoji prav Rusija, torej (še) ni in ne verjamem, da kdaj
sploh bodo prišli na dan – saj tudi o morilcih bratov Kennedy lahko samo
špekuliramo. Gre torej za obsodbo in kaznovanje (sankcije) brez dokazov, torej za tipičen "montiran proces". Kar je
danes nekaj zelo značilnega za »zahodno demokracijo«, kadar so vpleteni akterji
države. In bo še bolj vsakdanja praksa zdaj, ko postaja zunanja ministrica ZDA
nekdanja glavna zasliševalka v tajnem zaporu CIE na Tajskem.
   To pa ne pomeni, da
za vsem vendarle ne stoji Rusija, čeprav je Jonsonovo blebetanje še tako
mizerno; še naši državni tožilci so bistveno verodostojnejši, ko gre za
»nacionalne interese«.
   V mislih imam
drobno senco suma, da je bil ta napad vendarle načrtovan v Kremlju. Saj ne, da
bi Rusija imela posebne razloge za smrt nepomembnega vohuna, ki je že sčvekal,
kar je vedel, pa verjetno še kaj več.
   Mogoče pa je bil
napad na g Skripala načrtovan samo zato, ker je Rusija potrebovala sankcije in
medijske napade Zahoda, na katere lahko vselej računa, če kihne, ne da bi se za
to trikrat opravičila. Kajti tudi Rusija je pred volitvami in rahla krepitev
domoljubja ruskih volilcev, ki ga ta zahodna farsa nedvomno prinaša, bo dodatno
začinila ruski volilni boršč.
   Ne pozabimo ruskega
spoštovanja do šaha in njihove sposobnosti preračunavanja vseh diplomatskih
inačič na peto potezo.
 
   VIHAR V KOZARCU
VODE
 
   Naivni bi bili, če
bi verjeli, da se ta ista farsa ne odvija tudi pri nas, seveda v razsežnostih
doline šentflorjanske. Večina izjav predsednikov različnih političnih strank po
odstopu g Cerarja jasno kaže, da je gospa Resnica davno pozabljena čednost. Pa
ne gre samo za predvolilni boj, kjer je tako ali tako že skoraj vse dovoljeno.
Ne, tudi naša politika, pa častitljiva sodišča, predvsem pa naši mediji so se
odločili, da sledijo novodobno modo objavljanja »fuck news«.
   Ne morem pa se
znebiti vtisa, da pri tem prednjači PoP TV, ki se vse bolj jasno in javno
razkriva kot franšiza ameriškega fašiziranega kapitala. Predvsem je to očitno v
njenem nesramnem navijanju za razprodajo vsega slovenskega gospodarstva po
likvidacijskih cenah. In to svoje protislovensko stališče poskuša zaviti v
prodajno frazo, da je to prvovrstna privatizacija. Fuck news!
   Višek svoje kariere
kot »prodajnega agenta« je PoP TV ustvarila s pritiski za prodajo NKBB. Oz
točneje, s tem, da je popolnoma zamolčala dejstvo, da je ameriški kupec NKBM že
teden dni po nakupu več kot dvakratno povečal kapital banke in s tem priznal,
da je za vsaj 250 mio evrov okradel slovenske lastnike banke in slovenske
davkoplačevalce.
   Seveda pa poskuša
PoP TV ta svoj uspeh še nadgraditi s svojim medijskim pritiskom na slovensko
politiko, da mora takoj prodati tudi NLB, v skladu z nezakonito obljubo, ki jo
je EK izsilila od gospe Bratuškove na podlagi ponarejenih rezultatov stresnih
testov.
   Fuck news!
   Ja, fuck news imajo
tudi slovensko državljanstvo, pa naj gre za zamolčana dejstva ali novinarsko
prodajanje političnih rac.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 178337
Forum avtorjev: 15868 Forum teme: 34399 // Odgovorov: 1871460
Blog avtorjev: 3587 // Blogov: 86105 // Komentarjev: 1236352
Avtorji fotografij: 26084 // Slik: 220534 // Videov: 18403 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "