Domobranski vodnik jih je peljal skozi meglo

Po bitki na Poreznu 24.marca 1945 so esesovci s Koroške v gorsko vasico Jesenice pripeljali 147 ujetih borcev NOV. Niso jih ne mučili, ne zasliševali in ne popisali. Zaprli so jih v prazen Sovrčenov hlev. Zjutraj so jih po skupinah vodili ven in postrelili na raznih krajih okrog vasi. V dveh urah so postrelili 106 mladih fantov in mož. Bila je cvetna nedelja, 25. marca 1945.
Ob vsakoletnem spominskem pohodu na Porezen govorniki na proslavi ob spominskem obeležju na vrhu te planine, časopisi, radio in televizija, poudarjajo predvsem bitko, mučeniško smrt ujetnikov pa omenijo le v enem ali dveh stavkih. Ni znano, da bi bilo med minulo vojno še kje v Sloveniji v enem hlevu zaprtih skoraj stopetdeset Borcev NOV. Zjutraj so nekatere ločili iz hleva, za ustrelitev pa.jih je bilo določenih stodeset, vendar so se štirje po čudežu rešili. Eden se je v hlevu zakopal v suh ovčji gnoj, drugi z zvijačo , tretji z begom, med katerim ga je zadelo sedem strelov; četrtega je oficir ustrelil dvakrat v glavo, da je padel na obraz. Bil je v globoki nezavesti, a ostal je živ.
19. marca 1945. leta je iz Škofje Loke, Kranja, Krope, Radovljice in Bohinja proti Sorici, Jelovici in Blegošu krenilo pet esesovskih policijskih polkov. Istega dne je štab Kosovelove brigade, ki je bil na Kladju nad Cerknem, od štaba korpusa dobil ukaz, da se mora brigada prebiti skozi sovražnikove vrste v zaledje, bodisi prek Dolomitov na Notranjsko ali pa proti Gorenjski (Bohinju, Pokljuki). V tistih dneh se je brigadi priključilo sto novincev, inženirski bataljon 31. divizije, igralska skupina Devetega korpusa in člani pevovodskega tečaja; skupno je bilo v brigadi 416 borcev, toda niti polovica od teh ni bila sposobna za boj.
22. marca zvečer je brigada krenila na Črni vrh nad Gorenjimi Novaki pri Cerknem in tja prispela uro pred polnočjo. Na dokajšnje presenečenje je tam že bilo preko tisoč borcev in civilistov-aktivistov OF iz raznih enot in krajev, prihajali pa so še novi. Tu so bili Gorenjsko vojno področje, delavski bataljoni, transportna četa, komande mesta Kranj, Škofje Loke in Cerknega. Oblastni komite KPS za Gorenjsko z zaščitnim bataljonom, Škofjeloški odred in dve italijanski brigadi.
V knjigi Kosovelova brigada njen pisec Radosav Isaković-Rade navaja, da jih je bilo vseh skupaj 2500. V jubilejni brošuri Porezen 1945-1980 pa je politični komisar Gorenjskega vojnega področja Janko Urbanc-Olga zapisal, da se je na Črnem vrhu zbralo okoli 4000 borcev, bork in aktivistov. Poveljniki vseh teh enot so se morali na hitrico zediniti za smer umika oz. preboja, kajti esesovske enote so se nevarno bližale in zapirale obroč.

Okrog polnoči je Kosovelova brigada nadaljevala pohod čez globoko vsekano korito med osamljeno kmetijo Bitenc in zaselkom Javor. Za brigado je šlo okoli sto borcev Gorenjskega vojnega področja, za njimi Škofjeloški odred, Oblastni komite, italijanski brigadi, na repu pa glavnina Gorenjskega vojnega področja in aktivisti-civilisti.
Izvidniška patrulja prvega bataljona Kosovelove brigade je ugotovila, da na cesti med Železniki in Petrovim brdom, kjer se cesta spušča proti Podbrdu v Baški grapi, sovražnika še ni. O tem je kurir hitro obvestil štab bataljona, ta pa štab brigade. Prvi bataljon se je urno spustil v grapo in zasedel položaje za zavarovanje kolone na obeh straneh ceste. Pot proti Ratitovcu je bila prosta.
Žal štabovci niso vedeli, da so nemške enote že dva dni po Ratitovcu in Jelovici zaman iskale enote NOV in da so se iz omenjenega pogorja že umaknili. Iz Bohinja so vse esesovske enote premestili z vlakom, nekatere pa peš čez gorovje v Baško grapo. Če bi tedaj izmučena partizanska kolona hitro krenila naprej, ne bi do Bohinja srečala nobenega nemškega vojaka. Bila bi rešena. Toda zgodilo se je nekaj nenavadnega, norega. Medtem, ko je prvi bataljon ob cesti zaman čakal na prihod brigade in drugih enot, je štab le-te po zvezi od borca do borca dobil sporočilo: Kosovelova nazaj. Zakaj? Odgovor: Ukaz člana štaba korpusa. In vse enote so se vrnile nazaj na Črni vrh. To je bila napaka, ki je zakrivila veliko človeških, osebnih in družinskih tragedij, krvi, solza in življenj. Poveljnike in politične komisarje vseh enot so poklicali na sestanek v Slugovo dolino, ki je med Blegošem in Črnim vrhom. V neki hiši sta sestanek vodila član štaba 9. korpusa Rudi Kodrič-Branko in sekretar Oblastnega komiteja Jaka Štucin.
Na sestanku sta dva dobra poznavalca tega operativnega področja predlagala in z vso ostrino branila vsak svojo smer preboja. Poveljnik Škofjeloškega odreda Oto Vrhunc-Blaž Ostrovrhar je predlagal vzhodno smer: Črni kal – Rovt - Dolenja vas - Mohor. Poveljnik Gorenjskega vojnega področja Albin Drolc-Krtina pa zahodno smer po grebenu proti Cimprovki, Rovtarju, Lajnarju in Soriški planini, kjer so znana smučišča in Litostrojska koča. To sta povsem različni smeri, vendar je bil Krtinov predlog daleč boljši. Oto Vrhunc je pač hotel na »svoje škofjeloško področje« in v bližino svojega rojstnega kraja. Usodno zmoto je spoznal še istega dne pred polnočjo, ko je bil njegov odred povsem razbit. Dvanajst dni kasneje je bil Vrhunc blizu vasi Topole nad Selcami ranjen in da ga ne bi zajeli domobranci, se je sam ustrelil. Krtina pa se je nekaj let po vojni smrtno ponesrečil med delom v tovarni v Kranju.
V Slugovi dolini so se sporazumeli, da bodo enote razdelili v dve koloni. V prvi so bili: 10. brigada Srečka Kosovela, Gorenjsko vojno področje, inženirski bataljon 31. divizije, igralska skupina 9. korpusa in del osebja korpusnih delavnic, skupno od 1400 do 1500 mož in žena. Med njimi je bilo precej neoboroženih. Vse že prej naštete druge enote so tvorile drugo kolono (smer pohoda: Blegoš - Jelovica - Bohinj).

V noči med 23. in 24. marcem je prva krenila proti Poreznu z namenom, da naslednji dan nadaljuje pohod proti Soriški planini in naprej v Bohinj. Pred pohodom so izločili ranjene in take, ki niso bili sposobni za tako naporno pot. Razdelili so jih po skupinah, vsaki dodelili po enega spremljevalca, ki je dobil nekaj sanitetnih zavojev in hrano za tri dni. Naročili so jim, naj se skrijejo in znajdejo, kakor vedo in znajo. Zaradi varnosti je dva kilometra dolga kolona hodila naravnost navzgor v strmine a1i pa bočno, na drugih krajih pa spet strmo navzdol. Nekaj živali se je skotalilo po strmini, nekaj pa so jih dali kmetom, da bi kasneje prišli ponjo, a so jo zaplenili Nemci. Na južnih pobočjih so bila tla razmočena in blatna, v senčnih globelih in na višini nad tisoč metrov pa so bili zameti južnega snega, ki se je borcem vdiral do kolen.
Zadnji del kolone je prispel na Porezen v zgodnjih jutranjih urah. Od Črnega vrha so prehodili 20 km dolgo in izredno težko pot. Pihal je močan in ledeno hladen veter. Mnogi so od utrujenosti, lakote in mraza tako otopeli, da jim sploh ni bilo mar za povelja in navodila. Njihova edina skrb je bila, kje bodo lahko nekaj ur v miru prespali in tako pričakali sonce.
Po grebenih Porezna (najvišji vrh je na 1632 m) je italijanska vojska zgradila močne utrdbe že pred napadom na Jugoslavijo. Tod je namreč potekala državna meja. V skale so skopali dolge hodnike, ki so se na vzhodni strani končali z bunkerji za mitraljezce. Zgradili so več vojašnic, ki so bile tedaj zametene s snegom in so jih komaj odkrili. Največja vojašnica je bila tista, ki so jo pred leti preuredili v planinski dom. Štab in poveljniki so bataljone in posamezne čete razporedili na položaje in posamezne mitralješke skupine v italijanske bunkerje. Množico borcev in civilistov so spravili v prostorno vojašnico, mnogi pa so si sami našli zavetje v rovih, raznih utrdbah in luknjah v skalah.

So Nemci vedeli za to množico na Poreznu? Na to vprašanje Radosav Isaković v knjigi o Kosovelovi brigadi odgovarja: Med pohodom Kosovelove brigade s Kladja na Črni vrh 22. marca zvečer je neznanokam pobegnilo preko dvajset novincev - mobilizirancev, nekaj od teh pa je kolono zapustilo, ko so s Črnega vrha krenili proti Poreznu. Precej novincev je že pred bitko zapustilo položaje na Poreznu. Nadalje je štab brigade poslal izvidniško patruljo k nekaterim kmetijam v Divači. Noben od te obveščevalne patrulje se nikoli več ni vrnil, vsi so izginili brez sledu. Tedaj je namreč v Davčo že prispel 13. SS policijski polk, 14. divizije SS.
Za kolono 1400 ljudi je ostala dobro vidna sled, verjetno pa so nemški izvidniki kolono tudi videli, saj je bil štab esesovskega polka s poveljnikom majorjem Schmidtom že v bližini. Le-ta je zjutraj ob treh poslal približno 600 policistov za kolono, ki jo je vodil eden od škofjeloških domobrancev, vsekakor zelo dober poznavalec tega gorovja. Zjutraj so neopazno v gosti megli zasedli zahodna pobočja Porezna. V vojaški vedi je ta manever znan najmanj že tisoč let; po bližnicah prehiteti sovražno kolono in pričakati v zasedi, kjer te najmanj pričakujejo. To je prestrezanje. Ker pa so esesovski oficirji pravilno ocenili, da ta izmučena kolona ne bo mogla s Porezna takoj naprej, so jo napadli iz smeri, ki jo partizanski poveljniki niso zavarovali, kajti iz zahodnega pobočja niso pričakovali napada.

Radosav Isakovič, ki je bil tedaj načelnik štaba Kosovelove brigade, je opisal šolski primer malomarnosti. Borci, ki so bili v zasedi med sedlom Mederc in vrhom Porezna, so pred zoro slišali tope udarce. Zaseda je pravilno sklepala, da gre pod njo dolga kolona. O tem so obvestili komandanta bataljona Franca Zorna, ki je dremal na nekih snetih vratih. Zorn je podvomil, da bi to bila sovražna kolona in ko je o tem obvestil še komandanta brigade, je tudi on menil, da gre spodaj po poti kaka partizanska kolona proti Baški grapi. Bili pa so esesovci, ki jih zaseda zaradi megle ni videla, le slišala jih je. Tako so se vrstile usodne napake.

Oddano: 24.08.2010 ob 08:20:54
Zaznamki:
Jože Vidic
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 312 | Ocena 1.8 od 19 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Svobodo govora pač častimo samo desničarji tak ti je to.

A smo 1. aprila?
opusdei
pred 373 tedni
2.
5, slava junakom
opusdei
pred 373 tedni
3.
Mija ne mi o demokraciji. Ne ti!!!!!!!! Dokler boš bluzila boš brisana. Imam občutek, da svoje idiotizme pod bloge pišeš samo zato, ker misliš, da jih moraš.
emonec
pred 373 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 163634
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34267 // Odgovorov: 1863769
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84591 // Komentarjev: 1210606
Avtorji fotografij: 25371 // Slik: 216416 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "