Vsem kurirjem in vezistom NOB II

Kulturni molk je pomenil nepriznavanje okupatorske oblasti na področju kulture. V tem okolju so se kot opozorilo iz ilegale “oglasile” Prešernove, Gregorčičeve in druge pesmi, ki so imele čudežno moč. Kot klic k uporu je že 6. septembra 1941 Oton Župančič v Slovenskem poročevalcu objavil pesem »Veš poet svoj dolg«. Ta svojevrstna budnica je bila druga, aktivna, uporniška stran zapovedi o molku. Začela se je nova, pomembna literarna aktivnost, ki je prihajala v najširšo javnost iz ilegalnega tiska.

Pri novem, uporniškem pesništvu so bile na prvem mestu partizanske pesmi, ki so jih pisali pripadniki partizanskih vojaških enot in civilni aktivisti, ilegalci ter člani različnih ustanov, na začasno ali trajneje osvobojenem partizanskem ozemlju, pa tudi pod okupatorsko oblastjo. Med njimi sta bila najbolj znana Matej Bor (Vladimir Pavšič, 1913-1993) in Kajuh (Karel Destovnik, 1922-1944), ki sta v literarni zgodovini obveljala za najbolj znana partizanska pesnika. Zelo glasno uvodno intonacijo je partizanski liriki dala Borova zbirka Previharimo viharje. Napisana je bila decembra

1941 in je najprej izšla v ciklostilni obliki, februarja 1942 pa v tiskani lepo opremljeni žepni knjižni izdaji v 5000 izvodih. V izredno težkih razmerah jo je natisnila ilegalna tiskarna v okolici Ljubljane, ki je bila že vsa obdana z žico in je bila takrat najbolj terorizirano mesto okupirane Evrope. Tudi Kajuhove pesmi so izšle v izjemnih okoliščinah: novembra 1943 v 38 ciklostilnih izvodih, med nemško ofenzivo na pohodu XIV divizije in njene kulturniške skupine, ki jo je vodil sam Kajuh.

Najbolj popularne pa so bile med vojno in še dolgo po njej pete pesmi takrat še anonimnega »partizana Cirila« (Mitje Ribičiča, 1919). Med posebno znanimi in razširjenimi so bile Na oknu, Počiva jezero, V mraku gozda ob tabornem ognju, Pikapolonca in še nekatere druge. Pomembno je, da je bilo veliko število pesmi uglasbenih in te so se najbolj ‘prijele’. Naproti so jim prišli posebno zborovodje in ljudje glasbene stroke, pa tudi voditelji partizanskih enot.

Med partizanskimi pesniki, ki so bili kurirji, izstopa kot ena najbolj zanimivih oseb Ludvik Kukavica Papež (1908-1982), ob začetku vojne 34 letni zidar. Na predlogah starejših besedil je napisal vrsto pesmi, ki so postale zelo znane. Take so Za vasjo je čredo pasla, Tam na Pugled gori, Po hribih jaz okrog blodim in še druge. Ludvik, doma iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani je bil že pred vojno politično aktiven. Po kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske in okupaciji se je že 16. julija 1941 na Pugledu priključil partizanski skupini. Iz te skupine se je 14.12.1941 na Kremenjeku formiral Drugi štajerski bataljon, ki je postal jedro v maju 1942 ustanovljene Druge grupe odredov. V teh okoliščinah je Ludvik doživel ognjeni krst ob vdoru Nemcev na Janče, kjer so le ti doživeli poraz. Neposredno po tem spopadu je postal komisar čete. Takrat je nastala tudi pesem Tam na Pugled gori, ki so jo že v letu 1942 prepevali na Dolenjskem in Gorenjskem pa tudi na Štajerskem in Primorskem, tako da je zaslovel tudi kot pesnik. V drugi polovici 1942 je bil premeščen v Poveljstvo kurirske organizacije Slovenije. Po prihodu med kurirje je dobil nalogo, da v gozdovih na pobočju Krima ustanovi novo kurirsko postajo (TV-1), ki naj bi po skrivnih poteh vzdrževala zvezo z vodstvom OF v Ljubljani in Glavnim štabom na terenu. Ko je to uspešno opravil, je bil konec leta 1943 imenovan za komisarja Poveljstva relejnih postaj Slovenije.

Poleg nalog, ki jih je imel v Poveljstvu, se je v celoti zavzel za izboljševanje zvez s podrejenimi poveljstvi relejnih sektorjev in od tod s celotno organizacijo kurirskih zvez. Dejstvo, da je v razvitem sistemu delovalo 145 kurirskih postaj s približno 1800 ljudmi na celotnem ozemlju, je narekovalo potrebo po dobrem delovanju vseh povezav. Na njegovo pobudo je kot glasilo Poveljstva kurirskih relejnih zvez Slovenije začel izhajati mesečnik Kurir. Poveljstvo je v celoti podprlo pobudo o vsebini revije Kurir, ki naj bi utrdila stike s kurirji na celotnemu slovenskemu narodnem prostoru, tudi v zamejstvu. Namenjena je bila čim boljšemu spoznavanju in obvladanju zahtevne problematike kurirstva.

Sodelovanje partizanskih kurirjev pri reševanju zavezniških letalcev

V slovenski javnosti se je v zadnjih letih pojavilo več različic o reševanju zavezniških letalcev, ko so s padali skočili iz poškodovanih letal. Precej je bila razširjena trditev, da so jih ob sestrelitvi reševali domobranci ali četniki. Ker smo vedeli, da je to laž, smo se odločili, da se preučijo dejstva. Poiskali smo profesorja Matijo Žgajnarja, strokovnjaka za to obdobje naše zgodovine, ki je sprejel naš predlog. Potrudil se je in resno pristopil k delu in do maja 2002 knjigo tudi napisal. Knjiga Slovenski partizani in Zavezniki, je razrešila vse te lažne dileme in potvorbe. Avtor je dokumentirano predstavil vse oblike sodelovanja med slovenskimi partizani in Zavezniki. V strnjeni obliki je tu opisal tudi sistem slovenskih kurirskih zvez, ki se po lastnostih in kakovosti razlikujejo tudi v primerjavi z drugimi deli bivše Jugoslavije.

Pomembno je že samo dejstvo, da je na Slovenskem od sredine 1944 do konca vojne sestreljeno nad 100 zavezniških letal, večinoma ameriških letečih trdnjav s skupno nad 100 članov posadke in da so, pretežno večino, pred sovražnikom rešili partizanski borci. Zasluga je naših kurirjev, da so te zavezniške borce po varnih kurirskih poteh odpeljali na partizanska letališča, od koder so se vrnili v svoje enote v Italiji. Poleg letalcev je v tem obdobju rešeno vsaj dvakrat toliko pripadnikov zavezniških enot, ki so pobegnili iz ujetniških in drugih taborišč.

Posebna vrednost knjige je njena dokumentarna pripoved o skupnem boju slovenskih partizanov z Zavezniki proti nacifašizmu in prispevku slovenske partizanske vojske v tem boju za novo demokratično ureditev. Posebno je dragoceno tisto, kar je ostalo v spominu množice rešenih, velikokrat tudi ranjenih letalcev, ter odnos naših ljudi in njihove pripravljenosti na žrtvovanje, neprecenljive vrednosti. Še posebno ko jih je skoraj vedno bilo potrebno reševati iz življenjsko nevarnih situacij. Knjiga je lepo sprejeta in pozitivno ocenjena pri naših ljudeh. Pomembna je poudarjena vloga partizanskih borcev, kurirjev in ostalih slovenskih ljudi pri reševanju posadk iz poškodovanih zavezniških letal. Še posebno, njihovo varno vodenje iz vseh delov Slovenije do začasnih letališč, ki smo jih tedaj v Sloveniji imeli kar nekaj, odkoder so se vrnili v svoje enote v Italijo.


Pogreb zavezniškega pilota, ponesrečenega pri Cerkniškem jezeru - morda ameriškega letalca Laurenca Meidla - potem ko je bil pri Martinjaku pri Cerknici sestreljen bombnik z imenom "Sad Sack" (18. 3. 1944). Devet so jih rešili partizani, med njimi tudi Vernona Jensena, radiotelegrafista, Magnusona in Lea Rossija. Dr. Božena Ravnihar je v partizanski bolnišnici Snežnik sprejela težko ranjenega Rossija in mu rešila življenje. Dne 18. 3. 1993 so se zbrali na istem kraju v spomin na ta dogodek in Jensen je zapičil 10 zastavic in položil 10 nageljnov v spomin na 10 članov posadke. Pogreb je bil v Žirovnici nad Martinjakom.

TAM NA PUGLED GORI

Tam na Pugled gori, tam so hudi boji.
Mimo pa koraka četa partizanov.
Vsi so čvrsti, zdravi, samo eden ranjen.

Ranjen milo prosi, skopljite mi jamo.
Puško na globoko, sabljo na široko.
Vanjo položite moje mrtvo truplo.

Zunaj pa pustite mojo desno roko.
Vanjo položite mojo zvesto puško.
Naj se puška joče, če se dekle noče.

Dekle bi jokalo, če bi sirota znalo.
Puška zaropoče, dekle pa zajoče.
Vstani ljubi, dragi, svobode žar se drami.

Pesem TAM NA PUGLED GORI je napisana po narodni pesmi, ki so jo peli slovenski vojaki med prvo svetovno vojno v Karpatih. Za partizansko rabo je besedilo priredil LUDVIK KUKAVICA-PAPEŽ, uglasbil pa pozneje, skladatelj JANEZ KUHAR. Ludvik Kukavica je rodom iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani (1908-1982). Po poklicu zidar, s 6 razredov osnovne šole. Po šoli pa se je zaposlil kot nekvalificirani delavec v gradbeništvu. Svojo takratno perspektivo je videl z delom v delavskih društvih, ki sta takrat v njegovem kraju bila Svoboda in Vzajemnost. Ludvik se je odločil za Vzajemnost, kjer je bil lepo sprejet. Ker je bil aktiven in vedno v ospredju, ga je zapazila tudi policija, ki ga je skoraj po vsaki manifestaciji privedla na zaslišanje pa tudi zaprla. V takih okoliščinah je politično dozoreval, postal odbornik, kasneje tajnik, in nazadnje tudi predsednik Vzajemnosti. Mnogo je bral, se izobraževal in tako že pred 2. svetovno vojno dozorel v levo usmerjenega političnega aktivista. Po kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske aprila 1941, se je med prvimi vključil v NO gibanje. Že 16.7.1941 se je na Pugledu priključil partizanski skupini iz katere je aprila 1942 nastala II. grupa odredov. Tu je doživel tudi ognjeni krst ob nemškem vdoru na Janče, ko so Nemci v spopadu s partizani bili poraženi. Kmalu za tem je Ludvik postavljen za komisarja čete. Takrat je nastala tudi njegova pesem “Tam na Pugled gori”, s katero je postajal vse bolj znan kot ljudski pesnik.

PO GOZDU JAZ OKROG BLODIM

Po gozdu zdaj okrog blodim,
od doma sem pregnan;
ker ljubim le slovenski rod,
postal sem partizan.

Visoke gore,
temni log je partizanov dom;
v njem svobodo srečne dni
morda dočakal bom.

Požgali rojstni so mi kraj,
odgnali drage vse;
Bog ve, če jih še videl bom,
morda že v grobu spe.

Le ena misel mi živi,
da narod vstaja spet.
Na vzhodu zarja se žari,
prihaja novi svet.

Pesem PO GOZDU JAZ OKROG BLODIM je po besedilu narodne pesmi SIROTA JAZ OKROG BLODIM oktobra 1942, priredil za partizanske potrebe LUDVIK KUKAVICA, tedaj poveljnik kurirske postaje TV-1 v gozdovih pod Krimom.

ZA VASJO JE ČREDO PASLA

Za vasjo je čredo pasla
vsa vesela dan na dan,
s hrepenenjem gor je zrla,
kjer je vriskal partizan.

O, le vriskaj in prepevaj
naj trepeče klet tiran,
saj se bliža zvezda sreče,
z njo pa vse rešitve dan.

Ko bi mogla, ko bi smela,
rada bi šla gor v goro,
če ne ve, bi mu dejala,
da vsa zmaga naša bo.

Če moj dragi bo življenje
za svobodo našo dal,
ostal mi bode sin v tolažbo,
sin junaka bo ostal.

Prepevala mu bom pesmi,
gledal bo me nasmejan,
pravila o očku svojem,
bil je hraber partizan.

Vse trpljenje partizanov
bo poplačano s krvjo,
smrt fašistom in gestapom
vsi v boj za svobodo.

Pesem ZA VASJO JE ČREDO PASLA je za partizanske potrebe priredil LUDVIK KUKAVICA, ki je v tem času bil poveljnik kurirske postaje TV1 pod Krimom. Besedilo je nastalo že januarja 1942 na Pugledu; podlaga pa mu je bila ljubezenska pesem »Pastirica« (»Nad vasjo je čredo pasla«).

JE ŠIVALA DEKLICA ZVEZDO

Je šivala deklica zvezdo
zvezdo rdečo kot kri,
in zraven si pela pesmi,
pesmi o svobodnih dni.

Je šivala deklica zvezdo,
k nji stopil je mlad partizan,
ki bori se za zlato svobodo,
za delavski in kmečki stan.

Le šivaj deklica zvezdo
pa zraven veselo zapoj,
saj črnim fašistom – gestapom
prisegli krvavi smo boj!

In še je šivala zvezdo
zapela je pesem na glas,
od vse povsod partizani
prihiteli so deklici v vas.

Na kapi se zvezda leskeče,
na vzhodu že zarja žari,
zdaj kmalu bomo svobodni,
svobodni – proč temne noči.

Avtor LUDVIK KUKAVICA je napisal to novo besedilo po znanem napevu »Je šivala deklica zvezdo« julija 1944 na kurirski postaji TV-15 v Občicah na Dolenjskem.

KURIRJI

Po skrivnih stezicah,
po slabih poteh
so kakor utrinki v jasnih nočeh.

Kdo so ta bitja,
ki hitijo tako po naših leseh
saj prej jih bilo ni na spregled?

E, to so kurirji,
s pošto hitijo,
včasih prav mimo
sovražnih zased.

Avtor pesmi (KURIRJI, V DEŽJU in KRALJ MATJAŽ) ki jih objavljamo je FILIP LESNIK -LIPE, rodom iz Črne na Koroškem (1922-1995). Kot že preverjen aktivist na terenu, je že v začetku 1944, takoj po prihodu v partizane, postal kurir na relejni postaji K-15. Izkazal se je po vseh vprašanjih vezanih za kurirske naloge, tako da je bil po krajšem času po nalogu Poveljnika Koroškega sektorja postavljen za politdelegata na postaji K-15. Zapaženo je, da Lipe rad kaj napiše. Uspešno se je lotil tudi pisanja pesmi o življenju kurirjev, kar je bilo ravno takrat aktualno. V teh pesmih, ki se odlikujejo po izrednem stilu, je dajal poudarek težkim razmeram v katerih so delovali kurirji, še posebno takratnim razmeram na Koroškem.

V DEŽJU

Dež pada
oblaki so temni
potoček žubori po strugi.

Niso to šale
v takihle dneh
komur niso znane poti po leseh.

Iz hriba v dolino
in spet gor nazaj
kurirji hitijo
kaj mar jim je zdaj.

Kurirji vedo že
da prišel bo dan
ko bode fašistom zapel
zvon bo bim – bam.

Avtor pesmi je FILIP LESNIK iz Črne na Koroškem

KRALJ MATJAŽ

Sinovi ob Peci in tudi čez Dravo
bude iz sanj se stoletnih,
po svobodi hrepene in kralja Matjaža bude.

Daleč za Kavkazom iz ruskih tam step
prihaja zdaj narod jeklenih pesti
nevzdržno nasproti hiti.

To vojska je kralja Matjaža,
ki tolče fašiste – svobodo deli in pravi:
odslej boš slovenski narod svoboden tud ti.

Avtor pesmi je FILIP LESNIK, ki v kralju Matjažu, kot drugi ljudje pod Peco in tudi čez Dravo, vidi mitološko osebnost, ki že zbira vojsko in se pripravlja na pohod v naše kraje. Svobodo prinaša tudi k nam, ki smo si jo še kako zaslužili.

MLADI KURIR

Moja glavca je zaspana,
toda postelj ni postlana,
tja pod smreko ležem sam
danes tukaj, jutri tam.

Po gozdu tihem pot gre moja,
po sončnih jasah brez pokoja,
v snegu, dežju grem na pot,
dom je moj prav vsepovsod.

Komaj ena pot gotova,
že me čaka druga nova,
borci spijo, jaz hitim,
da zveze nove pridobim.

Vsaka pot je moja znanka,
novih iščem brez prestanka,
šel bom kmalu zadnjo pot,
saj svobodi grem nasprot.

Avtor pesmi »Mladi kurir« je 18 letni dijak STANE KOTNIK-JELKO iz Nove vasi na Blokah. Nastala je oktobra 1943, ko je bil kurir v Tomšičevi brigadi, sestavljena pa je po zasnovi in napevu uspavanke »Moja glavca je zaspana…«. Avtorjeva sestra Rezka je to pesem ponesla na partizanski glasbeni tečaj v Črnomelj, po vojni pa so jo prepevali na družabnih srečanjih.

ŠTAJERSKI KURIR

Skoz gozdove, čez planine,
preko vseh ovir
skrbno nosi sporočila
štajerski kurir.

Dolga pot v nočeh viharnih,
nič ga ne plaši.
Mimo vseh zased nevarnih
tiho on hiti.

V dežju, snegu, v žgočem soncu,
v skalah, čez vode,
mimo mrkih straž sovražnih
kakor senca gre.

Pa mu reci, pa ga vprašaj,
ali je težko.
Lahen smeh dobiš v odgovor
in zamah z roko.

»Res ni šala, skoz temino riti
kakor krt.Res ni šala,
če v zasedi
čaka bela smrt.

A morda me le pripelje sreča
v boljše dni.
In če ne - vsaj rod za nami
lepše naj živi.«

Skoz gozdove, čez planine,
preko vseh ovir
skrbno nosi sporočila
štajerski kurir.

Avtor pesmi FRANCE KOSMAČ, je to besedilo napisal spomladi 1944. Že 1. junija 1944 je bila tudi objavljena v »Štajerskem kurirju«, vojaškem vestniku štaba IV operativne zone NOV in POS.

KURIRKA LENKA

Teče zelena Mislinja
in na Lenko nas spominja

Takrat so zorele trave,
prva jabolka so rdela.

Tekla je kurirka Lenka,
nesla pošto partizanom.

Sonce z jasnega je peklo,
hladni vetri so dremali.

Lenka je pretekla cesto
in ob vodi počivala.

Tam sovražnik jo zapazi
vse okrog preže zasede.

Hrabra Lenka pošto skrije
in se vrže v hladne vale.

Streli parajo gladino,
vso zeleno površino.

Kri pobarva hladno vodo,
kri, prelita za svobodo.

Nosi voda mlado Lenko
s pošto partizansko v nedrih.

Mrtva Lenka gleda bore,
bori ji šumijo z gore.

Teče zelena Mislinja
in na Lenko nas spominja.

Avtor pesmi FRANCE KOSMAČ (1922-1974), pesnik, publicist in filmski režiser. KURIRKO LENKO je napisal leta 1944. Gre za Lenčko Marzelovo iz Tomaške vasi pri Sv. Urhu, ki jo v teh krajih ljubkovalno kličejo štajerska Lenčka. Njena družina je bila od začetka partizanska. Njen oče in brat se nista vrnila iz koncentracijskega taborišča. Lenčka tudi ni dočakala svobode; 1.maja 1944 je umrla junaške smrti. V njeno čast, so ji v vasi postavili spomenik. Kosmačevo pesem KURIRKA LENKA je uglasbil Jože Leskovec. Prvič je bila izvedena na festivalu »Kurirček« 1982 leta v Mariboru.

Oddano: 29.01.2011 ob 22:48:23
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 585 | Ocena 2.8 od 20 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
5
Rastko Plohl
pred 355 tedni
2.
5+
Ahimsa
pred 355 tedni
3.
+5
doba
pred 355 tedni
4.
5

Odlično, malo predolgo.

Vsaj za dva bloga!
Jazprimo
pred 355 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 164067
Forum avtorjev: 15844 Forum teme: 34281 // Odgovorov: 1864482
Blog avtorjev: 3560 // Blogov: 84907 // Komentarjev: 1214453
Avtorji fotografij: 25412 // Slik: 217002 // Videov: 19264 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "