. . .  neskončno butasti. Ko (če) jim to poveš so poleg vsega še užaljeni in zafrustrirani.  Problem je nerešljiv, kajti bedaku je nemogoče dopovedati, da je bedak. (če bi mu lahko dopovedal, ne bi bil bedak)
6. julij 2018 | RTV Kategorija: Osebno | Komentarji (4)
Tisti,

ki se toliko obregate v halal se najprej spomnite, da smo Slovenci gor zrasli ob halalu. Koline kot obredni praznik kmečkega stanu. Štirje smo prijeli prasca vsak za svojo taco, mesar pa mu je prerezal vrat, da je izkrvavel pred našimi očmi. Sunek v
srce ni bil vedno natančen. Prasec je cvilil, da se ga je slišalo nekaj vasi daleč. Vse od trenutka, ko so ga na silo izvlekli iz ograde na travo, kjer so ga piknili in mu prerezali vrat. Gospodinje so lovile kri, ki je v loku brizgala iz praščevega vratu. Na desetine psov je besno lajalo ob zvokih smrti. Obredno ubijanje je dobilo praznični značaj!

Gravžate
se mi halalski čistuni in ustavni sodniki, ki ne znate najprej pomesti pred svojim pragom.  Obredno ubijanje je v našem DNK-aju.
24. maj 2018 | Zaznamki: koline, kmečki praznik, sprenevedanje | Komentarji (4)
bi bila čista traparija. Pesem brez melodije nima kaj iskati na estradi. Naj si jo marginalci sučejo v ekskluzivnih klubih. Za široko publiko to pač ni. Lea je sicer dobra punca /da se razumemo/
10. maj 2018 | Komentarji (5)
Sirija
- je Rupel že podpisal Vilnjuško izjavo?  Dr. Dimitrij Rupel in njegov Novorevijaški krog imajo bržčas trdne dokaze o Asadovem napadu s kemičnim orožjem. Američani sicer niso čakali na podpis in so napadli že zdaj.  Te formalnosti bodo pač uredili kasneje.  S popravki za nazaj.  Tako, da bo zgodovinsko pregledno.  Tako, kot zdaj radirajo za nazaj vse kar je bilo kdaj kaj dobrega napisano o igralcu Kevinu Spaceyu.  Očitno so Američani najboljši učenci Stalinove univerze za dezinformacije - Džerdžinski.

Kaj lahko naredimo Slovenci?  Na razvoj dogodkov seveda nimamo nobenega dejanskega vpliva.  Lahko pa ohranimo svojo zdravo moralnost in svoj duševni mir in brezrezervno obsodimo agresijo in izzivanje spopada z Rusi. 

In še razmislek. Ali bomo ostali v povezavi z evropskim agresorjem Francijo?  V isti uniji?  Imamo še kaj skupnega s Francozi?
14. april 2018 | Zaznamki: agresija, Rupel, duševni mir | Komentarji (22)
Rado, je na svojem blogu objavil:

Sedemnajst let pozneje – repliko Dr. Dušanu Kebru
 
Prolog:
V Dnevnikovem Objektivu se je 17. marca letos, dr. Dušan Keber zavzemal za
»pravice manjšin«. Zaradi vrste netočnosti, ki jih je v svoji kolumni navajal,
sem mu v istem časopisu v naslednjih treh tednih poskušal replicirati.  Žal mi ni uspelo ne v tem ne v
številnih drugih časopisih. Nazadnje je le spletni Časnik povzel mojo repliko.
 
V skoraj vseh segmentih družbenega življenja se naša družba pospešeno amerikanizira. Pri tem presajanju »ideologije svobodnega sveta« pa ni opaziti upoštevanja različnih korenin iz katerih se poraja evropska družba in korenin iz katerih raste ameriška družba. Z dr. Dušanom Kebrom, sicer izjemnim intelektualcem in
družbenim mislecem se je pogosto mogoče strinjati, ne pa tudi z zapisanim pod  naslovom, Sedemnajst let pozneje.
Na prvem mestu sem kritičen do vsiljevanja kategorij, »pravice manjšin« Vsaka že minorna skupina  ljudi, bi po tej analogiji postala manjšina, ki ji pripadajo posebne pravice iz naslova človekovih pravic, pa pri tem sploh ne gre za formalna združenja, pri katerih bi se iskalci posebnih pravic združevali v društva, imeli organe društva ipd.  Ne, to v njihovem imenu počne »mainstream«; intelektualci, nekateri novinarji,
feministična gibanja ter tiste politične stranke, ki v tem vidijo tržno nišo.   Na podobno zlorabo družbene skupine  naletimo pri rimokatoliški Cerkvi, katere duhovščina se pos avlja na čelo verskih skupnosti v imenu vseh katolikov, brez njihove svobodne volje.   Pa čeprav so  katoliki heterogena skupina; nekateri so katoliki zgolj v smislu vrednot, ne verujejo pa hkrati v boga, drugi zopet verujejo v boga, ne priznavajo pa
institucije – Cerkve . . .

Nadalje bi izpostavil obreganje Dr. Kebra v medicinsko obravnavo para, moškega in ženske, kot prejemnika biomedicinske pomoči pri oplojevanju (dalje OBMP).  In kaj naj bi bilo pri tem narobe?  Le par moškega in ženske je bil tisti, ki je skozi 2 milijona let evolucije in skozi katastrofične razmere (Harari, Homo sapiens, sapiens, 2016), od pokončnega človeka dalje, pripeljal  človeka do današnje  civilizacijske stopnje.  Zato je predvsem takšen par vreden posebne družbene podpore.  Vztrajanje  dr. Kebra pri ločeni obravnavi moškega in ženske vodi v raztelešenje družbe, kar zelo ustreza neoliberalnim silam pri čemer je izpostavljeni posameznik lahka tarča potrošništva.

Nasprotovanje dr. Kebra ne daje vtisa strokovnosti, njegova trditev »da si je slovenska medicina izmislila  novo definicijo neplodnosti, da odreka zdravljenje neplodnosti samski ženski«, je vendarle za lase privlečena, saj Svetovna zdravstvena organizacija na svoji spletni strani, v rubriki »Spolnost in reproduktivno zdravje«, eksplicitno zapiše:  »Neplodnost je nezmožnost spolno dejavnega para, da brez rabe kontracepcije, v enem letu doseže nosečnost«. Zato je subjekt zdravljenja par in ne posameznik. Še iz življenja vemo, da sta moški in ženska v prvem paru lahko neplodna, v drugi kombinaciji pa lahko hitro pride do zanositve.  Prav nič ne dvomim, da tudi dr. Keber ta stališča Svetovne zdravstvene organizacije pozna, a vseeno vztraja pri zavajajočih trditvah, zato se moramo vprašati: »Apologet koga ali česa je dr. Dušan Keber?«
Primera, ki ga omenja dr. Keber, o odklonitvi OBMP zaradi smrti moža pa ne poznam.  Morda se bo s pojasnili javil kdo od pristojnih sodelujočih pri tem primeru.

Kam vodi biomedicinski inženiring, če bo OBMP na voljo tudi samskim ženskam?  Zlasti ženskam, ki sicer niso po naravni poti neplodne, ampak OBMP koristijo zato ker ga lahko. Kot alternativo naravni zanositvi. Kakšna bo družba prihodnosti? Večina držav sicer ima anonimno darovanje semena, a partnerja v primeru OBMP legalno
prevzamete vlogo staršev, s čimer  rojeni otrok dobi nujno identiteto. Če gre za oploditev samske ženke s semenom anonimnega darovalca, pa tega »očeta« - njegove identitete - ni.  Izkušnje so pokazale, da imajo otroci rojeni po teh postopkih,  zaradi neznanega očeta, hude težave z oblikovanjem svoje identitete. Zato so v državah, kjer je možna OBMP samske ženske z darovanim semenom, npr. Združeno kraljestvo in  Švedska, uvedli neanonimno darovanje z namenom, da zmanjšajo škodo, ki jo imajo otroci po takih postopkih in ne iz drugih razsvetljenih nagibov.  

Za siceršnji prirastek otrok se mora  med moškim in žensko zgoditi kemija.  Pozitiven odnos.  In morata imeti vsaj minimalne socialne sposobnosti. Pri OBMP za samske ženske po varianti dr. Kebra ta socialnost ni nujna,  zato se bo vloga moškega zreducirala na anonimnega dajalca semena.  Se socialnemu mislecu dr. Kebru ne zdi, da so to temelji za odtujeno družbo prihodnosti?

Namesto, da dr. Keber opozarja na »napredne« zakone v drugih državah in, da oznanja liberalnost pri oploditvah, naj bi raje vzpodbujal družboslovni dialog. Mar ga
ne zanimajo, kaj o problematiki mislijo biologi in kaj antropologi ter strokovnjaki drugih strok, če že svoje stanovske kolege tako prezira?    Tudi Družinski zakonik bi morali umakniti iz političnega kupčkanja in nasilnega vsiljevanja.
  
Tudi ni res,
da je v večina držav dovoljen OBMP, ampak  se dovoljuje samo v polovici držav EU. V svetu pri uveljavljanju teh »pravic« prednjačijo države, ki imajo istočasno omenjen dostop do splava v primeru neželene nosečnosti. Toliko o resničnih pravicah žensk  in njihovi družbeni vlogi v državah, kjer dovoljujejo njihovo oplojevanje z darovanim semenom! S predlaganimi ukrepi dr. Kebra ne bi mogli odpraviti diskriminacije samskih žensk, saj te diskriminacije ni, bi se pa ustvarila diskriminacija samskih moških, kajti oni ne bi  hkrati dobili enakovrednega dostopa do nadomestnih maternic in darovanih jajčec.   Prizadevanje dr. Kebra in prevladujočega »mainstreama« bi bilo razumljivo, če bi bil obstoj človeške rase ogrožen. Pa ni!  Zato  poskusu, da bi  družbeni inženiring nadomestil naravne poti reprodukcije, ni mesta.  Razen v  primerih, kjer obstajajo vsi socialni in medicinski razlogi kot velja sedaj.
11. april 2018 | Zaznamki: Dr. Dušan Keber, replika, OBMP | Komentarji (2)
Prolog:  Članek je bil napisan za slovenske dnevnike, vendar je po mnenju urednikov prežaljiv do novinarjev in so ga "hvaležno odklonili".

V  Slovenijo je pred dnevi, kot grom udarila vest, da se je mariborski strateg Zahović spet obnašal neprimerno. Z žaljivim, da ne rečem sovražnim govorom, se je lotil nič hudega slutečega športnega novinarja, ki ni počel nič drugega, ampak je zgolj opravljal svoje delo.  Razžalil je njegova najintimnejša čustva.   V valovih so svoje
ogorčenje pokazali novinarjevi stanovski kolegi,  disciplinske komisije vseh kategorij so ošilile svoje svinčnike, zaščitniki pravne države so zastrigli z ušesi. Trume anonimnežev na spletnih omrežjih so zmetale gore blata na športnega direktorja.  Tok sovražnega govora je tokrat stekel v obratni, v Zahovićevi smeri. Elitne medijske hiše so problem uvrstile med svoje udarne novice. Za kratek čas se je celo odhajajoči
pravičnik Cerar moral umakniti v ozadje.  Zahovićeva temna zvezda je zasijala premočno. Tektonskemu pritisku ni mogla kljubovati niti klubska uprava, suspendirala je Zahovića.

A vendar ljudski glas v športnih novinarjih ne vidi zgolj biserov.   Nekateri med njimi so tudi zdolgočaseni pisuni, ki organizatorje športnih prireditev kar po telefonu »fehtarijo« za rezultate.  Drugi novinarji zopet znajo, po obisku lokalnega mesarja, napisati kaj o »odlični« organizaciji in o »izjemni« udeležbi na športni prireditvi. 
Včasih znajo le-ti tudi izkoristiti svoje komunikacijske sposobnosti in na novinarski konferenci tudi sprovocirati športne delavce in športnike same.  Tako za zabavo. Da si popestrijo svoj, sicer bolj ali manj rutinski vsakdan.  Da jim pokažejo, da izven športnega polja le niso takšne zvezde za kakršne se imajo. In v svojih novinarskih tekstih znajo okrcati športnike in njihove trenerje, zakaj niso to, zakaj niso ono.
  Novinarji tudi znajo biti strašno moralni. Svojo moralnost izjavljajo skozi svoje trditve, da oni so za »ničelno toleranco glede dopinga.«  »Viš ga zlomka«  Športniki tu in tam segajo po dopingu, športni novinarji pa so ob tem značajni in visoko moralni. Implicitno: »Boljši so od športnikov«

Vzemimo pod lupo še vrsto športa, v katerem se je zgodil ta nezaslišani škandal, takšen škandal, ki je prerasel oba (zgolj 2 – z besedo: dva) protagonista.  Govorimo o nogometu!   O najpomembnejšem športu na vsej zemeljski obli.  Hkrati tudi o športu, ki nase veže največ negativnih emocij, o športu, ki združuje največje število
huliganov.  O športu, kjer se v času trajanja tekme (in po njej) izlije največja možna količina sovražnega govora. O športu, kjer lahko sodniki nepoškodovani pridejo domov večinoma le s policijskim varstvom. O športu, čigar navijači sledijo stotine kilometrov daleč onemu drugemu sovragu, ki si je drznil navijati za nasprotni klub, samo zato, »da bi mu razbili faco«. O športu, kjer je namig na seks z nasprotnikovo mamo
nekaj takšnega kot vljudni dober dan med kulturnimi ljudmi.  V luči zgoraj naštete realnosti je bil pogovor med novinarjem in športnim direktorjem prijetno popoldansko kramljanje.  A najbrž to nikogar ne zanima.  Novinarji, od katerih mnogi ne pretečejo niti sto metrov, ne da bi dvakrat počivali, se ne bodo pustili . . .  (saj veste kaj).

Povzeto po Rado
28. marec 2018 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: zakon linča, totalitarizem | Komentarji (2)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 198513
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875759
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87079 // Komentarjev: 1244648
Avtorji fotografij: 26293 // Slik: 222996 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "