GORICA - Gorizia – Gurize - Görz
Ime Gorica je prvi toponim na slovenskem zahodu, ki nosi izvirno slovansko(slovensko) ime. Ime Gorica potrjuje, da je bilo spodnje Posočje leta 1001, ko se to ime prvič pojavi zapisano, že tako močno naseljeno s Slovenci oziroma njihovimi predniki, da so mogli uveljaviti svoja imena. To je bil čas, ko so okoli leta 1000 nastali tudi prvi zapisi slovenskega jezika (brižinski spomeniki).
Ulice, ceste in poti, kakor so jih poimenovali Goriški Slovenci ali pa poslovenili iz nemščine, italijanščine ali furlanščine, saj je Gorica bila kozmopolitsko mesto. V oklepaju današnja uradna imena ulic.
Ulica Raštel ( Via Rastello )
Trgovska ulica poznana tudi socialističnim kupcem iz vse SFRJ. Ime je ulica dobila po grabljastih vratih ( rastrello ), ki so jih zvečer spustili in tako zaprli dohod s Travnika v mesto Gorico. Imela je najstarejšo lekarno v Gorici po imenu » Pri dveh zamorcih« ( 1770 ), pa tudi hotel Berlin nasproti lekarne, kjer se je leta 1519 ustavil cesar Karel V. in prenočil.
Ulica Kočevja ( Via Cocevia )
Najstarejša ulica v mestu Gorica. Ime je dobila po naselju koč. Med njo in ulico Raštel je bila do leta 1696 Judovska četrt.
Gosposka ulica ( Via Giosue Carducci )
Ime je dobila po gosposkih družinah, ki so tu stanovale. Premogla je veliko trgovin, gostiln in hotelov.
Kočijaška ulica ( Via Carlo Favetti )
Ime je dobila po mestnih izvoščkih, ki so tu imeli svoje hiše in konjske hleve. Ponašala se je z znanim hotelom »Pri treh kronah«.
Dunajska cesta ( Via Bartolomeo d'Alviano )
Premogla je Malo semenišče, ki ga je zgradil nadškof Sedej v letu 1908 ( danes Univerza ) in znano furmansko gostilno »Pri zlati zvezdi«. Ime je dobila kot večina tako poimenovanih cest zaradi smeri v katero je peljala iz mesta. Se pravi proti Vipavski dolini, Ljubljani in na Dunaj. Danes se priključi na ulico Rdeče hiše. Rdeča hiša pa se imenuje mednarodni mejni prehod v Rožni dolini.
Šolska ulica ( Via Mamelli )
Na njej je najprej bilo jezuitsko semenišče, potem gimnazija. Tu je do leta 1967 obratovala priljubljena kavarna Bratuž, shajališče demokratičnih Goriških Slovencev.
Šentpeterska ulica ( Via Vittorio Veneto )
Je iz mesta peljala v takrat vas – Šentpeter, ki je danes Šempeter pri Gorici.
Ozka ulica ( Via Bellinzona )
Poznana po znamenitem hotelu z restavracijo » Pri zlatem jelenu«. Dolga desetletja zbirališče intelektualcev, trgovcev in prosvetnih delavcev.
Potoška ulica ( Via Corsica )
Poteka ob in kasneje čez pokriti potok Korn. V tej ulici stoji rojstna hiša nobelovca za fiziko Carla Rubbie.
Pot na kapelo ( Via della Cappella )
Pot je vodila do romarske cerkvice na Kostanjevici. Prekinila jo je meja po drugi svetovni vojni. Od leta 2007 je spet prosto prehodna. Na številki osem je živela slovensko – furlanska družina Rusjan, ki je dala prvega slovenskega letalca.
Pokopališka ulica ( Via del San Gabriele )
Nekoč je vodila na mestno pokopališče pod Grčno ( sedaj v N. Gorici ), kasneje pa na pokopališče, kjer je danes v Novi Gorici območje od avtobusne postaje do trgovske hiše in nazaj proti Gorici do Hit stavbe.
Ulica na njivah ( Via dei Campi )
Nekoč so bile tu kmetije Goriških Slovencev. Od tod ime.
Svetogorska cesta ( Via del Monte Santo )
Pelje proti Solkanu oziroma na Sveto goro mimo samostana uršulink. Od leta 1948 domuje na številki 84 Dijaški dom Simona Gregorčiča. Poznana po lepih vilah iz obodbja, ko so Gorico imenovali avstrijska Nica. Takrat je Gorica zaradi svoje klime veljala za letoviščarsko sredeišče bogatejših slojev.
Kornska ulica ( Via Balilla )
V njej je bival francoski kralj Karel X.
Svetoivanska ulica ( Via San Giovanni )
Ima ime po cerkvi Sv. Ivana.
Semeniška ulica ( Via del Seminario )
Stara trgovska ulica, ki je že od leta 1210 peljala čez potok Koren in Placuto proti Soškemu mostu. 1757 je prvi Goriški nadškof Attems dal sezidati Veliko ( centralno ) semenišče po katerem ulica od takrat nosi ime. Veliko semenišče je bio do prve svetovne vojne edina visokošolska ustanova na Goriškem in Tržaškem.
Ulica Pristava ( Via della Scala )
V hiši na vogalu je živel Salvatore Quasimodo, v bližini pa v prvi svetovni vojni porušena hiša igralke Nore Gregor.
Ulica Soškega mostu ( Via Don Giovanni Bosco )
Pelje proti Soči. Na njej od 1875 Alojzijevišče. Zavod za študente, danes Zavod Svete družine.
Cesta novega mostu ( Viale 20 Settembre )
Od leta 1962 je tu Katoliški dom, od leta 1996 Kulturni center Lojzeta Bratuža.
Stražiška ulica ( Via Brigata Pavia )
Ime je dobila po mestnem predelu Stražice.
Vrtna ulica ( Corso Giuseppe Verdi )
Po Goriškem ljudskem vrtu ( 1863 ), ki je v neposredni bližini. V njem doprsni kip Simona Gregorčiča ( 2006 )
Pot po klancu ( Via del Colle )
Na mestni mapi iz leta 1874 je zapisana kot Klanz. Pelje navzgor do zunanjega mestnega obzidja, ki je varovalo grajsko naselje.
Pot na grad ( Vilae Gabriele D'Annunzio )
Glavna pot na grad do velikih vhodnih vrat.
Extra Goritiam non est vita.
