šmentana muha spet sneži.
ribo bom spekel, ribo bom spekel.
brž za peč,
mrzlo je zunaj,
sneg in veter,
do kosti,
veter, sneg
in kup kosti,
za pečjo se zdaj suši.
jesti, mati!
sori, mati-
ja
jemati
nimam kje,
ne morem dati
še podplati so kosmati
od neužitnosti.
brž za peč otroci moji,
da pozabimo na smrt.
le naprej, le naprej,
dokler še živi ob meni
razum in panter brezpredmetno tih
ko končam si umislim prožnost
zakaj bi si pravil laži?
če česa ne vidim so krive oči.
ko bi le vedel zakaj,
ta scuzana krpa visi dol s kadi
mraz je in iz nje se kadi
smrdi
vse naokoli,
se vprašaš kdaj,
kaj?
kurac te boli
karkoli
želel si,
ne smel si imeti,
zdaj školjka si poleg kadi
- zavidaš ji družbo scuzane krpe.
kolovoz
in kolosalne
konotacije banalne
mešajo mentalne
valje sprešane
na tri razdalje
halje vlečejo za sabo
ti ki predejo pred vabo
ki prezgodnji so
in hitri
v mislih imajo se v čislih.
a papir jim kaže smet,
svet je pet krat pet kart
spet
padli so z lože dol,
na odru so
na nič razdalij
za vato mehko se razdali
bodo.
brez prepira s sabo,
sami sebi so za vabo.
jaz sem tumor
jem brez brbončic
kopica je balon
jaz sem grozni zmaj
po glavi se petlja
mi zloba dan na dan
če pa šalamun tako poreče
potem bo pa že držalo.
pa že, je rekel in odpujsal v šiško.
considering a pile of books, a bunch of bottles and a closing eyelid, he said:
it was a good day.
