Nimam namena da bi se sekiral,
zato konec sveta bom mal zrecitiral.
Vreme še traja, Show se ne da,
ne bo tako kmalu konec sveta.
 
100 mrtvih nesrečno napolni nebesa,
100 živih veselo uživa bedresa.
Tam spodaj na hitro zaklali so pujsa,
vsem bolj naravnim se od žalosti ujsa.
 
Kaj nam pa more vesolje še dati?
Dalo je prah, ki postal nam je mati.
Iz njega skotilo se tole je čudo,
sebi namen, ga ne briga za drugo.
 
Kaj nam pa more vesolje še vzeti?
Obsojeni smo, na planetu zdaj ujeti.
Stvarstvu je vseeno, če takoj zdaj odmremo
pač žalost za vrsto, če je to vse kar uspemo.
 
Iz vrtinca pogube reši nas znanje,
ker pamet prihodnosti zamenja afnanje.
Je človek pač že od nekdaj preklet?
To ni res … čebele še rade nabirajo med.
6. december 2017 | Zaznamki: rima | Komentarji (8)

Ljubljana, javni prevoz, petek, ura 15:13 ...
 
Avtobus številka 3, vroče kot v pasici, vsi želijo čimprej domov …
V drugi vrsti je sedel temnopolt možakar srednjih let in brskal po mobitelu.
Avtobus ustavi in na postaji vstopi skupina potnikov. Mladina se je zapodila na prazne sedeže, starejša gospa in utrujena gospodična, ki je nosila polne vrečke špecerije pa sta ostali brez sedeža. Starejša gospa je imela s seboj samo torbico in se je prijela za ročaj, gospodična pa je imela v rokah toliko nakupovalnih vrečk, da jih je morala odložiti na tla, če se je hotela prijeti z roko. 
 
Temnopolti moški je opazil njeno nemoč in ji v slovenščini reče: "Sedite prosim."
Vstane in se ji umakne. Gospodična se je že hotela zahvaliti, ko jo starejša gospa z roko odrine in sede na prosto mesto. Pretegne si noge in usmeri svoj pogled v nedoločen prizor … tam nekam skozi okno. 
   
Avtobus počasi spelje in temnopolti reče: "Oprostite, moje mesto sem odstopil gospodični, ker ima s seboj veliko prtljage in da si lahko malo odpočije. Vidite, da težko stoji in mislim, da vam ne bi škodilo, če bi še malo počakali na drugo prosto mesto."
 
"No poslušajte mladi mož, ne vem iz katerega plemena ste, ampak tukaj v civiliziranih državah se odstopi mesto starejšim in bolnim, ne mladim in zdravim." :odvrne belopolta gospa.
 
Malo ga je razjezila pripomba o plemenu, vendar ji je kljub temu prijazno rekel: "Ne vem iz katere vasi ste, vendar v moji vasi bi imeli takšnega starega zajedljivega človeka, kot ste vi … za večerjo."
1. december 2017 | Zaznamki: z neta | Komentarji (5)
Multikulturnost brez škode .-)
28. november 2017 | Zaznamki: Music - YouTube | Komentarji (8)

Pogled na sadove minulega dela,
odkriti posmeh je slika ujela.
Nič nam ne more ta raja uboga,
kaj oni vejo, moč je kot droga.
 
Težko se prisluži prvi milijon,
skrbi je preveč, ko sedeš na tron.
Na vrhu ne vidiš več zemeljskih nog,
saj z njimi kot s krili letaš okrog.
 
Kako naj sirotek zdaj vrnem denar,
kdo poskrbel bo za moj inventar.
Ležerna prihodnost se kaže v daljavi,
vi ne razumete, da moč je v glavi.
 
Kar zavrtite pravne postopke,
rubite revščino in upoštevajte roke.
Kazen se usmili bogatega strica,
ne bi po svojih, bo rdeča mel lica.
 
Mi vam napišemo razglednico sreče,
če v srcu je žalost, voda še teče.
Za slovo še resnico, eno ta pravo,
šampon daj na roke in operi si glavo.
21. november 2017 | Zaznamki: rima | Komentarji (4)

 
Veliko nesreč z besedo zastrtih,
nihče ne prešteva kronično mrtvih.
Mi se prepiramo o zgodovinskih resnicah,
vmes smo izgubili vse pike pri pticah.
 
Sonce obsije plažo delfinov
v zraku počaka, vonj mrtvih tam plinov.
V morju  odmirajo krasne živali,
je žalostno to, da jih plastika davi.
 
Ni nam vseeno za jutrišnji dan,
ljudstvo se samo postavi v bran.
Z dimom preženemo tega komarja,
kolateralna škoda je umazana zarja.
 
Gospodarji planeta smo si edini,
naš dom ni narava, mi živimo v vitrini.
Tam so svetišča naših presežkov,
kup dobrih popustov in človeški dosežkov.
17. november 2017 | Zaznamki: rima | Komentarji (7)
 
Leto 1.
V Ljubljani, 7. prosinca 1905. - Št. 1.
 
Slovenska Gospodinja
Uredništvo »Slovenske Gospodinje« je v Ljubljani, Mestni trg štev. 17
 
Narodni pregovor pravi, da podpira žena v hiši tri ogle, mož pa samo enega. Žena, ki je dobra gospodinja in mati, je torej sreča vsake rodbine in steber človeške družbe. Hišo pa more podpirati res le močan in neomajen steber, ne pa morda količek, ki se nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran in ki se zlomi ob najmanjši teži. Tako more biti tudi le modra, poštena, izobražena žena resnična opora gospodarstva in dobra mati. Le če je žena vztrajna, resna, zadostno izomikana in izkušena, je možno reči, da je njeno dostojanstvo nad vsemi dostojanstvi tega sveta.
 
Žena, ki je torej dobra gospodinja in dobra mati, je več vredna kakor še tako velika kraso-tica in bogatinka brez omike in brez srca.
 
Prava mati zmore pri otrocih več nego sto profesorjev. Otrok, ki ni deležen modrega nadzorstva dobre, pametne matere, je izgubil mnogo, mnogo več kakor mu morejo dati vse najvišje šole sveta. In že Ciceron je dejal, da bi ne bil brez dobre matere po umu in srcu nikdar velik in slaven.
Dobra mati lahko že v najnežnejši mladosti otroka vpliva na njegov razum in značaj, na ves njegov poznejši razvoj, na njegovo srce. Vcepi mu takorekoč že z maternim mlekom predvsem ljubezen do svojega naroda in polagoma živo zanimanje za vse, kar smo Slovenci imeli kdaj svojega, kar imamo in za kar se nam je boriti še danes, da ostane naše in se okrepi in pomnoži. Spoštovati sebe, svoj rod, svojo domovino, svoj jezik mora znati predvsem mati sama, potem bo znala tudi naučiti svoje otroke, da bodo zvesti njej in narodu!
 
Sicer je res, da je naš narod maloštevilen, naša zgodovina majhna, uborna in malo znana. Junake in junakinje, ki bi nas navduševali, imamo kvečjemu — v pravljicah in pripovedkah, saj smo bili vedno le privesek drugim in nikdar samostojni gospodje. Junakov nimamo v zgodovini, a junak je bil ves naš narod, da ni poginil že pred stoletji, ko so besneli preko njegove domovine viharji turških vojsk in da ni izginil s površja zemlje, dasi ga davijo in uničujejo veliki narodi Nemcev, Italijanov in Madjarov . . . Toda če je naša domovina tudi majhna in ubožna, pa je vendar naša in naših dedov, ki so jo ljubili kot najsvetejše imetje in so jo izročili nam, da jo branimo, čuvamo in bogatimo. V sveti oporoki naših pradedov je zapisano, da nam je voditi dalje vztrajno in junaško borbo za svoje pravice, za svoj jezik.
 
In premnoge slovenske matere se niti ne zavedajo, kako velika je njih naloga v tem oziru, kako hvaležno je polje, ki ga imajo obdelavati .. . Kakoršne matere, tak narod. V maternih rokah počiva usoda naroda. Materna vzgoja je temelj društvenemu in nravstvenemu zdravju naroda. Zato bi se moral širiti od juga do severa vedno in vedno klic: Slovenske matere, dajte nam krepkih, samozavestnih, blagih sinov ter treznih, naobraženih in samostojnih hčerk! Vzgajajte resne in delavne rodoljube!
 
Vcepite v srca svojih otrok predvsem ljubezen do svojega: do slovenskega jezika, ki je lep in bogat, do krasnih domačih krajev, ki se jim divijo Rusi, Francozi, Nemci, Italijani . . ., do slovenskega slovstva in umetnosti, ki nikakor nista tako uborni, ničevni in slabi, kakor trdijo to zavistni tujci in celo s slabo prikrito zavistnostjo nekateri »rodoljubni« domačini brez narodnega ponosa! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
 
In največji greh Slovencev je medsebojna zavist, medsebojna ljubosumnost in medsebojno poniževanje! "Menda je slovenski podedovani greh, da koljemo, bijemo in ponižujemo Slovenci najrajši in najstrastnejše drug dru-zega, da ne priznavamo drug druzemu ničesar ter da svojemu bratu manjšamo kolikor možno njegove zasluge. Ta slabost nam je škodovala več kot vsi naši narodni sovražniki skupaj! V tem svojem ostudnem narodnem grehu smo naravnost samomorilski! Slovenska literatura, slovensko slikarstvo, kiparstvo, slovensko znanstvo, slovensko časopisje, slovenski obrtni pridelki skratka, vse, kar je slovenskega, ni vredno nič! Le, kar je tujega, to nas mika, to se nam dozdeva dobro in imenitno, to uživa našo pozornost, dočim svoje — preziramo in ubijamo!
 
Koliko svojih talentov so ubili Slovenci sami! Koliko domačih izvrstnih in poštenih podjetnikov, trgovcev in obrtnikov so umorili Slovenci s svojo škodoželjnostjo! Ne le, da se mnogi rojaki ne zavedajo svoje narodnosti, pobirajo celo stopinje za tujimi narodi, hvalisajo in govori le tuje, neslovanske jezike, čitajo edinole tuje knjige, kupujejo le tuje umetne izdelke, nosijo tuje mode, podpirajo s svojim vplivom in denarjem le tuje, nam sovražne trgovine in obrtovalnice. Ni ga naroda, ki bi bil grešil proti sebi samemu toliko, kakor naš slovenski! Drugi narodi povzdigujejo sami sebe v nebo ter delajo zase in za svoje duševne in obrtne produkte silno reklamo; pojó
himne vsemu, kar je njihovega, četudi je slabše kot naše, — mi pa iščemo z zlobno kritičnostjo najtanjši pezdirček v očesu svojega rojaka, da ga potem ponižamo in sramotimo na ves glas pred celim svetom!
 
Če morimo na ta način svoj lastni ugled, kako moremo potem zahtevati, da bi nas spoštovali sovražniki in nam dali vedno več kulturnih, gospodarskih in političnih pravic? Če je naš jezik grd, naša književnost nič, naša umetnost smešna, naša domovina beraška in naš narod barbarski, — kako moremo, - potem zahtevati slovensko univerzo?! Divjaki vendar ne rabijo vseučilišča!
Toda s tem ne pobijam kritike sploh. Brez kritike, ki pa mora biti poštena, ni napredka; a kritiki morajo poznati svet in svetovno kulturo ter morajo primerjati objektivno naša dela s tujimi. Seveda se uči vsak mali od velikega, mladi od starega! Toda, Slovenke, ne pozabimo pri tem hlastanju po drugem na svoje in zavedajmo se, da smo vzlic vsem nasprotnikom in bojem dosegli vendarle primeroma visoko kulturno in tudi že gospodarsko stališče! Nič več ne živimo v onem času, ko je vladala v naši domovini grobna tišina, ko se je skrival naš jezik kakor pepelka za vaškimi ognjišči . . . Noben narod — tako majhen kot naš — ni napredoval v zadnjih petdesetih letih na kulturnem polju tako znamenito kakor naš mali in zatirani slovenski narod! In na to smo lahko ponosni pred vsem svetom!
 
Obračam se torej do slovenskih mater in gospodinj, naj začno delovati na to, da se dvigne naš zarod v svoji narodni samozavesti. Ne pomagajmo sovražniku brusiti mečev, s katerimi umori našo narodnost! Ne množimo sovražnikovega kapitala, ki ubija naše gospodarstvo! Ne podpirajmo ošabnosti tujcev, ki nas le izkoriščajo in z zaničevanjem izmozgavajo! Svoji k svojim! jim kličem. Spoštujmo, podpirajmo, ljubimo sami sebe, potem si priborimo ugled tudi med tujci in predvsem pri nam nenaklonjenih vladah! Naši sovražniki zametajo in zaničujejo, preganjajo in uničujejo vse, kar je naše! Posnemajmo jih in prezirajmo vse, kar ni našega in iščimo, kar imamo sami v boljši obliki ter cenejše in zdravejše! Podpirajmo svoje trgovce in obrtnike, ki nam postrezajo z vsem, kar zahtevamo, ki so poštenejši v cenah in reelnejši v blagu!
 
Govorimo povsod in vedno le svoj materinski jezik ter obračajmo brezobzirno hrbet vsaki trgovini, vsaki gostilni in vsakemu hotelu, kjer nočejo govoriti z nami slovensko! Pošiljajmo svoje otroke le v slovenske šole, zahtevajmo — slovenskih učiteljev in slovenskih uradnikov! Ne sprejemajmo nikakega nemškega uradnega dopisa, nego zahtevajmo odločno le slovenske rešitve! Država rabi naš denar, rabi našo duševno in gmotno podporo, rabi moči naših sinov in naših mož, zato učimo državo, da spoštuje jezik, ki ga govorimo me, slovenske matere in gospodinje!
 
Slovenske matere in gospodinje! Kažimo se povsod zavedne rodoljubke, potem bodo imeli tudi naši sinovi, bratje in možje smelejše čelo v boju za vsak-danski kruh in v borbi proti sovražnim elementom! Podpirajmo jim resnično tri ogle hiše, da bodo oni mogli uspešnejše voditi konkurenčni boj za čast in prospeh naše rodbine in naše ljube slovenske domovine! Bodimo jim tovarišice, polne poguma in odločnosti, ne pa puhle igračice, ki svoje može le zavirajo in uničujejo!     Minka Vas'čeva.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:d
oc-V5Z5U1KV
 
Trije vogali proti enemu.
Kdaj bomo sploh lahko enakopravni?
3. november 2017 | Zaznamki: z neta | Komentarji (5)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 164429
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34292 // Odgovorov: 1864961
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85117 // Komentarjev: 1217032
Avtorji fotografij: 25451 // Slik: 217516 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "