DOBER CIRKUS JE CIRKUS BREZ ŽIVALI
“Cirkus
se razvija. To ni umetnost, ki izumira, ali zvrst, ki ostaja vedno
enaka. Žal imamo v Sloveniji redko priložnost videti vrhunske sodobne
cirkuse. Ti imajo skupni imenovalec – v njih živali ne nastopajo.”
Eva Škofic Maurer, klovnesa
Številna mednarodna živalovarstvena gibanjem po svetu nasprotujejo
uporabi živali za potrebe industrije zabave (v filmih, živalskih
vrtovih, šovih, cirkusih) in izražajo prepričanje, da je tovrstna
zloraba živali nepotrebna in nedopustna.
Že mnogo ljudi se je ozavestilo in informiralo o okrutnostih, ki jih
za divje živali predstavljajo ujetništvo, dresura, siljenje v nenaravno
vedenje, naporni prevozi itd., in sicer do te mere, da tovrstno
“zabavo” zase in svoje otroke zavračajo. Soglasje javnosti glede
nesprejemljivosti zlorabe živali v cirkusih odražajo zakonske prepovedi
na nacionalni ali lokalni ravni v Evropi in svetu. Tako so nastopi
cirkusov s prostoživečimi živalmi v celoti prepovedani v Avstriji,
Bosni in Hercegovini, na Švedskem, Finskem, na Costi Rici, v Indiji in
Singapurju. Bolivija je prepovedala nastope vseh cirkusov, v katerih
nastopajo prostoživeče in udomačene živali. Na Hrvaškem so nastopi
cirkusov s prostoživečimi živalmi prepovedani v 30 občinah, številne
občine so prepovedi sprejele tudi v Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji,
Španiji, Izraelu, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, Argentini in na
Danskem.
Časi, ko se je o bioloških in socialnih potrebah živali vedelo malo,
so mimo, hkrati z njimi pa tudi neprimerni načini izobraževanja ali
zabave za otroke. Kaj naj bi se o določeni živalski vrsti, njenih
značilnostih in naravnem okolju otrok naučil iz nastopa, v katerem
žival silijo v izvajanje trikov, v neugodne, boleče telesne položaje,
protiintuitivna dejanja, premagovanje instinktivnega strahu pred
hrupom, ognjem in bleščavo ter ne nazadnje poniževanja, ki kažejo
podrejenost živali človeku?
Cirkus ni le ura zabave za vso družino, temveč predvsem ves tisti
čas, ki ga živali prebijejo v kletkah, ždenju v osami, ločene od svoje
vrste, med dolgotrajnimi prevozi v vseh vremenskih razmerah, v
nemožnosti sledenja svojim razvojnim potrebam in dresuri, ki neredko
prinese rezultate šele s prisilo, ustrahovanjem in kaznovanjem.
Strašno je, da odrasli otrokom ta očitna grozodejstva prikrivajo,
obenem pa jim ne ponudijo izpopolnjenih in interaktivnih načinov
spoznavanja živali.
Dokazov, kako pogubno deluje cirkuško ujetništvo na živali, ni malo.
Vendar bo le izkušenemu očesu vidno netipično vedenje določene živalske
vrste, ki nastane kot nepopravljiva posledica dolgotrajne zlorabe,
stresa in frustracij. Komur je znano nenormalno, prisilno, ponavljajoče
se gibanje brez očitne funkcije, strokovno imenovano stereotipija, ki
ga v akvarijih in kletkah kažejo vse živalske vrste (spiralasto
vrtenje, beganje sem ter tja, pozibavanje na mestu in guganja glave,
otrplost hoja gor in dol po namišljeni črti itd.), bo potrdil, da se
tako vedenje kažejo tudi ljudje s hudimi psihičnimi težavami, avtisti
in jetniki.
Akvarij, kletka ali ograda nikdar in za noben namen ne smejo
obstajati namesto odprtega morja, podnebja in naravne združbe, ki ji
žival s svojim življenjskim smislom in lepoto pripada. Pisani pomp
cirkusa nam vse te resnice prikriva.
Prav zato z veseljem pozdravljamo cirkuse, v katerih nastopajo
trapezisti/-ke, vrvohodci/-ke, artisti/-ke, žonglerji/-ke, klovni/-ese,
čarodeji/-ke, saj so že stoletja dokaz človekove telesne in duhovne
sposobnosti. Za tako plemenitost, zabavo in umetniški užitek mnogi
veliki in slavni cirkusi ne potrebujejo izmučenih živali.
Koristne povezave:
www.circuses.com
www.prijatelji-zivotinja.hr
www.captiveanimals.org
Peticijo lahko podpišete tukaj:
http://www.cirkus-brez-zivali.org/
