Mahmat Ghandi je dejal.

" Razvitost nekega naroda, se meri po njihovem odnosu, do vseh živih bitij."

Če je tako smo še zmeraj na stopnji slabo razvitega, komaj rojenega otroka.

Odgovorite mi na eno vprašanje - je v svetu brez človeka kaj mesta za etiko in moralo ? Ne, so le nagoni, boj za preživetje, adaptacija, ali izumrtje...Ta, sicer ljubki "antropomorfizem" zgoraj je človekova ideja, to, da ste, draga gospa, človek, da pripadate človeškemu rodu, vam omogoča, da o tem sploh ratzmišljate...Zato je človeku, kot vrsti, očitati pomanjkanje ali odsotnost zavesti o "zavesti drugih živali", absurdno...
Da ne bo pomote, nobenega razloga ni, zakaj ne bi pomagali, toda razlog, da bi, je le to, ker smo ljudje, ne obratno...

NoBodyKnows: močen citat in se strinjam s tabo: človeška vrsta smo kot dvoletnik s pištolo v roki.


do kdaj še ne bomo imeli pravice do življenja in tega planeta samo zato, ker smo "samo" živali?

Temu jaz pravim vrstizem in gre za podoben pojav kot nacizem, razlika je v tem, da je vrstizem dosti širši pojav in s tem hujši.


Erneclales, res je kar pravis, da so vsa t.i. ljubkovanja zgolj človekova in do so izven naših romantičnih glav, zunaj goli zakoni preživetja in nagonov. A naj te spomnim, da je zgornje ljubkovanje, namenjeno tistim, katerih nazori so prav tako prividni in znotraj njihovih glav in da je, kakor jaz vidim, med tema dvema skrajnostima srednja pot, ki je človeška narava. Meni se zdi, da so evolucijske preddispozicije, ki jih ima človek v primerjavi z mačko ali mišjo, razlog zakaj naj jih vsaj pusti na miru, če mu že ni v interesu svoja sociološka moraliziranja prenesti tudi na so-vrste..
vsako nenaravno početje pa je vredno takšnega obsojanja in reportaž, za aktivizem pa naj "ljubkovalci" poskrbijo. Iz lastnega primera vem za ljudi, ki mlade mačke dajo v vrečo, ki jo potem hladnokrvno vržejo v reko. To je zame, če ne drugega, vsaj točka skrajnosti ob kateri se zamislim.

Sta le dve poti - vzgoja, dresura, ki nas napravi za "moralne", ali pa zastraševanje in kaznovanje...Moralnost je privzgojena, pridobljena v odnosu do očeta, ki se ga kot otroci bojimo, ga doživimo kot boga...Tistim, ki je ta tekst namenjen, ne bo pomagal...

Katoliška etika in morala trdi, da živali nimajo duše.

@erneclales
Tale očitek zdajle ni bil ravno na mestu. Predpostavljam, da avtorica tega bloga ni imela namena argumentirati s silogizmom, zato ji pač tudi ne moreš očitati, da njen silogizem ne zdrži (ker ga sploh ni). Aristotel ni napisal samo Logike, ampak tudi Retoriko in Poetiko (od slednje morda celo dve knjigi). Obstaja več načinov, kako sporočiti neko misel drugim.
Jasno, da avtorica govori s pozicije človeka in človeške morale. Vendar pač uporablja literarne figure, ki so namenjene čustvom in jih ne moreš jemati dobesedno.

Ja, hm85, saj za to gre - tovrstna retorika potem povzroča absurde, kot so ljudje z/s "sovražim človeštvo, živalce so pa tako nedolžne in nikomur nič nočejo" mentaliteto...Ker se ljudje navežejo na takšne priljudne prispodobice in jih pričnejo jemati resno, ne zavedajoč se absurdnosti tovrstnega stališča...

@erneclales
Hja, po moje je človek precej absurdno bitje. Če je žival lačna, si bo poiskala hrano, če bo na poti do nje kakšna ovira, si bo poiskala drugo pot do nje ali pa si enostavno poiskala drugo hrano. Povsem racionalno torej.
Ampak samo človek se bo spraševal o višjem smislu te ovire. Kdo mu jo je postavil, kaj hoče z njo doseči, ali res ni načina, da bi jo nekako premagal, ali je to dokaz nesmrtnosti duše, ker teh nekaj desetletij zemeljskega življenja ne zadostuje, da bi uspešno razrešil uganko o tem, kdo mi je postavil to oviro, ali je morda ta ovira povezana z dejstvom, da se je pred skoraj 70 leti njegov oče boril v hosti proti okupatorju? Namesto da bi si poiskal drugo hrano, bo o vsem skupaj napisal blog, se kregal z ostalimi blogerji in jih nato tožaril adminu, ter se v novem blogu pritoževal, da ne briše žaljivih komentarjev nasprotne strani.
Ali si bral Guliverja? Saj veš, da v njem obstaja tudi del, ko naleti na otok modrih konjev in primitivnih ljudi? Gre za fantastičen popis ljudi, ne samo v tem delu, ki opisuje ta zadnji otok, ko pride na plano to, kar si sam opisal kot sovraštvo do do človeštva. Kar očitaš avtorici tega bloga, lahko še desetkrat bolj očitaš Swiftu. Tudi del o liliputancih ni nič drugega, kot opis človeštva na sploh. Ta zatohla pritiklavost, vojskovanje zaradi banalnosti, privoščljivost in speltkarjenje. Vse to je človek!
Zakaj potem nekdo ne bi zasovražil vsega človeštva? Zato, ker je tudi sam človek?! Daj no, saj ti je menda jasno, da se je Swift zavedal te absurdnosti. In tudi avtorica se na isti način postavlja v vlogo imaginarne človeške podobe živali, kot se je nekoč že Swift, še pred njim recimo Ezop in še kdo.
S svojim mišljenjem se kar naprej postavljamo na razne imaginarne pozicije, saj drugače sploh ne gre. V zgornjem blogu je vse to samo bolj očitno, kot sicer. Kar koli napišemo, napišemo s pozicije, v kateri smo si všeč. Enkrat so to nedolžne živali, drugič pravičniki, ki se borijo za resnico, tretjič modri filozofi ...
Pozicija, s katere se vidimo, da smo si všeč (ki določa to imaginarno pozicijo), pa je seveda ves čas trdno človeška.

Do takih nimam usmiljenja. Najostrejse kazni bi uvedel, umiranje na obroke. Zob za zob, pa me ne briga, kaj bi na to rekel Ghandi. Kdor kaj takega naredi nemocni zivali, si ne zasluzi mesta v druzbi.