Copy paste iz moje FB strani za tiste, ki nimajo FB... Pa prijetno branje ;)Obljubil sem, da bom objavil dokumente, ki kažejo kako spretno so banke zgodbo zložile skupaj. Seveda so to dokumenti, ki so znani praktično vsem.. od sodišč, političnim strankam, tudi novinarjem so bili posredovani itd...
Za začetek malo zgodovine. Te kredite so v osnovi začele banke v Avstriji (seveda druge tudi ampak pač na drugih geografskih področjih) in to že tam okoli leta 2000 ali celo že prej saj je bil dokument izdan zaradi naraščanja števila teh kreditov v zadnjih letih kot v njem navajajo. Pravzaprav ni pomembno.
Leta 2003 je avstrijski regulator objavil minimalne standarde za delo s temi krediti. V bistvu so standardi določeni za VSE kredite s tuje valutno osnovo in ne samo za CHF vezane kreditne posle.
Tukaj je original v nemščini:
http://www.afinanzierungscenter.com/imag
es/Kredite/fma_fx-m.pdf

za tiste, ki nemško ne razumete pa seveda nekoliko bolj domača angleščina tukaj:
https://drive.google.com/open?id=0B7fmxC
e8e_aeSUtGNW9GZUxBeEE

Bodite pozorni na to, da zahteva med drugim simulacijo zaradi spremembe valutnega razmerja in še kopico drugih stvari, ki smo jih pogrešali pri najemu teh kreditov.
Tako kot je BS pri nas je tudi tam to agencija, ki izda za banke zavezujoče navodilo (no pri nas je BS še danes prepričana, da lahko samo svetuje a to bom pokazal kasneje). Obvestilo so prejele vse banke seveda tudi BA Creditanstalt (zdajšnja Unicredit), Hypo in Sparkasse. Še bolj pomembno pa je, da je te minimalne standarde prejela tudi BS. Kolikor mi je znano se v tistem času ti krediti pri nas še niso tržili kar pomeni, da je BS imela natančen primer kakšna pravila mora postaviti za tovrstne kredite KREPKO PREDEN SE JE PRVI TAK KREDIT ODOBRIL PRI NAS. Zakaj nekaj let kasneje ni tega ni upoštevala pri odobritvi teh produktov mi ni znano. DIši pa to po korupciji z namenom omogočanja goljufije s strani komercialnih bank.
Verjetno bi bilo potrebno ustanovit kakšno komisijo, ki bi pregledala kakšno dokumentacijo so ob odobritvi teh poslovnih modelov predložile komercialne banke, da so z njo tako strokovno inštitucijo kot bi naj bila BS z vsemi svojimi strokovnjaki, prepričale, da v Sloveniji pa res ni razloga, da bi imeli takšna pravila igre kot v sosednji Avstriji.
Kasneje boste lahko prebrali praktično identične člene v navodilih (po BS priporočilih), ki jih je BS pošiljala komercialnim bankam. Seveda z nekaj letno zamudo....

Kot sem pokazal so v Avstriji sprejeli minimalne standarde in poskrbeli, da so jih banke spoštovale. Kljub temu pa je FMA (avstrijski bančni regulator) že leta 2006 izdal še posebno brošuro glede teh kreditov.
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeRzhGSGVfNGk1RTA/view?usp=sharing

Žal samo nemška verzija ampak izdana leta 2006 je praktično skoraj v celoti ustavila tuje valutne kredite v Avstriji.
Izdajo te brošure so pospremili z dodatnim javnim obvestilom:
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aebmt6UmZxS01xblU/view?usp=sharing

Nato še leta 2011 ena brošura s katero so želeli ustrezno informirati kreditojemalce, da bi se morda odločili za konverzijo.
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeRzV2MGVjOHdfZGM/view?usp=sharing

In pri nas?
V tem času smo pri nas od teh istih bank, ki so čez mejo že dobile vse jasne napotke in tudi minimalne standarde za tovrstne posle prejemali popolnoma drugo sliko.
BA-CA (zdajšnji Unicredit) je o rizikih obveščal takole:
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeSHIyZmR6Zk5wZVk/view?usp=sharing

Hypo (Zdajnšnji Addiko) je šel še korak dalje. Večvalutni kredit, kjer lahko valuto menjaš po potrebi vsake tri mesece. V pogodbah seveda niso zapisali tako temveč, da kreditojemalec LAHKO PREDLAGA zamenjavo valute banka pa je ni dolžna zamenjati.. Tri krat lahko ugibate kolikokrat so valuto zamenjali pred 2015? PO moje ste tri krat zadeli prav :)
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aedDZiRVgtRWI1NEU/view?usp=sharing

Nekoliko kasneje je tudi NLB izjemno dobro obveščala svoje kreditojemalce o rizikih:
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeeGx4Z1dSVkl1YVU/view?usp=sharing

In seveda NKBM:
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeMzVrWkJSSGRfYkE/view?usp=sharing

Iz zgornjega je jasno, da je bil vzorec pri vseh bankah enak. Ne samo pri nas ampak povsod od Francije do Srbije.
V tem vmesnem času je BS očitno uspela prebrati dokumente, ki jih je prejela od FMA leta 2003 in tako leta 2006 prvič opozorila banke, da so prenesle VSA tveganja na komitente ter zahtevala dodatna zavarovanja (predvsem pravna) v obliki izrecnega zapisa, da kreditojemalec sprejema vse rizike. Drug podoben dopis je BS poslala komercialnim bankam tudi leta 2007. Tukaj sta oba dopisa:
https://drive.google.com/file/d/0B7fmxCe
8e_aeRjgzR2JuVE41dUk/view?usp=sharing

BS opozarja, da je CHF napram EUR na najnižji točki in, da je pričakovati seveda dvig.
Leta 2008 je BS ugotovila pri najmanj eni banki, da ni spoštovala navodil in ji poslala tale dopis:
https://drive.google.com/open?id=0ByQVku
UCTG4YZFN0aS0zN0JuSkE

Seveda bi ob ustrezno izvedenem pregledu enake ugotovitve lahko zapisali za popolnoma vsako banko.
Banke zdaj seveda trdijo, da niso ničesar vedele kar pa seveda niti približno ne drži.
Že po strokovni plati bi morale spremljati vsaj svoje trobilo Finance kjer najdemo že v letu 2006 tudi te članke (seveda pa povprečen kreditojemalec ne spremlja tovrstne strokovne literature):
Do kdaj bodo CHF posojila ugodnejša?
https://drive.google.com/open?id=0ByQVku
UCTG4Yb3g4eE0zS0JEbWs

Višji obroki za nepremičninska posojila še pridejo:
https://drive.google.com/open?id=0ByQVku
UCTG4YUlpza0htQ1JlTGc

Posojila, libor nižji vendar tvegan:
https://drive.google.com/open?id=0ByQVku
UCTG4Ya1lIcENpclhyUXM

Banke nič od tega niso prenašale kreditojemalcem. Če lahko danes vsak reče, da mu niso ničesar povedale že hiter google search najde kopico forumov, kjer kreditojemalci sprašujejo druge to kar bi jim morali povedati na banki.
Članki o rizikih se v strokovni literaturi nadaljujejo še v 2007 in 2008 banke pa ves ta čas te kredite tržijo kot varne. 
Vse do konca septembra 2008. Zakaj? Takrat BS izda brošuro, ki vsebuje podatke, ki jih je sama prejela leta 2003 od FMA in ki jih vsebuje leta 2006 izdana brošura v Avstriji.
https://drive.google.com/open?id=0ByQVku
UCTG4YdWVKYkVPTjB6Znc

Z izdajo te brošure so se tovrstni krediti skoraj v celoti ustavili. Ne zato, ker bi se spremenili kreditojemalci ampak zato, ker so prvič imeli celovite (pa še vedno nekoliko prirejene) podatke, da so se lahko sami odločili ne pa, da se je namesto njih pravzaprav odločila banka.
O tem kaj bi banka morala vedeti in kaj ne se je potem pojavilo kar nekaj mnenj. Meni je najbolj celovito in logično tole:
https://drive.google.com/file/d/0ByQVkuU
CTG4YNlV2dVR5LVB0YUU/view?usp=sharing

Eno je jasno. Banke so morale vedeti in so vedele veliko več, kot so prenesle informacij kreditojemalcu. To seveda ne pomeni, da je kak bančni uslužbenec komu pa vendarle povedal več ali vsaj dovolj, da je slednji sprejel pravo odločitev..
Za zaključek še kako so te kredite po Evropi videli in analizirali švicarji leta 2009 :)
https://drive.google.com/file/d/0ByQVkuU
CTG4YVWJlSUVtdjhGUlU/view?usp=sharing

Glede pogodb je potrebno ločiti med dvema v osnovi drugačnima produktoma in sicer:
1. pogodbe v EUR ali SIT vezane na CHF
2. pogodbe v CHF
Tiste iz prve točke so nekatere zelo stare in so nastale na prehodu iz SIT časovnega obdobja v EUR časovno obdobje. Seveda pa vsekakor po 2004, ko so banke že o vseh rizikih bile obveščene pri naših severnih sosedih.
Osnova vsega v Sloveniji je Ustava.
http://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-pod
laga/ustava/

V ustavi so zapisane vse temeljne svoboščine, pravice itd. Vse države bivše SFRJ si delimo enako ustavno osnovo. Da ne razlagam natančneje kje vse je bila kršena ustava predlagam, da si preberete odločitev Hrvaškega ustavnega sodišča o njihovem zakonu o konverziji saj vse navedbe držijo tudi za našo ustavo. Zato bo zakon o konverziji v Sloveniji (v kolikor bo sprejet) brez težav potrjen tudi na ustavnem sodišču. Da je temu tako so si enotni tudi slovenski pravniki.
Sodbo hrvaškega ustavnega sodišča najdete tukaj:
https://hrvatska-danas.com/2017/04/07/us
tavni-sud-odbio-banke-konverzija-chf-je-
zakonita-izjednaceni-su-s-ostalim-kredit
ima/

O tem zakaj bo zakon prestal ustavno presojo pa piše recimo dnevnik:
»V osnovi gre za kršitev ustavnopravnega monetarnega načela o nacionalni valuti. Ta problem poznamo že iz nekdanje Jugoslavije in problematika je popolnoma identična. Tudi nekdanja skupna država namreč ni dovoljevala, da bi se ponujala posojila v nemških markah, ampak v takratnih dinarjih, razen v mednarodnih odnosih. Načelo monetarnega nominalizma velja tudi danes, kar pomeni, da velja nacionalna valuta,«
celoten članek je tukaj:
https://www.dnevnik.si/1042782922
To pa pravzaprav pomeni, da so protiustavne in torej nične v osnovi pogodbe nominirane v CHF. Zakaj je BS kot nadzorni organ dovolila takšno pogodbo je spet vprašanje za nekoga drugega. Bomo pa kasneje v dopisih bank videli, da je BS pač bila prepričana, da samo svetuje poslovnim subjektom. To seveda ne drži saj zakon o banki Slovenije določa, da je BS EDINI nadzorni in prekrškovni organ, ki ne samo,da nadzoruje ampak tudi podeljuje in odvzema licence.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradn
i-list-rs/vsebina/74311

Naslednji zakon, ki ga je potrebno pri teh kreditih upoštevati je seveda obligacijski zakonik. Sicer je doživel nekaj posodobitev ampak členi, na katerih te pogodbe padejo so ostali nespremenjeni:
https://zakonodaja.com/zakon/oz
Kršeni so členi, 4., 5., 6., 7. in 8. pa po tem 46. in 49. pa še kaj bi se našlo. Za slednja dva vemo, da sta kršena, saj je že jasno, da so banke prirejale podatke in/ali za pravilno odločitev bistvenih podatkov sploh niso posredovale čeprav so njim bili znani.
Naslednji zakon je zakon o potrošniških kreditih. Tudi ta je doživel nekaj verzij. Tukaj je ta, ki je veljala v času večine pogodb:
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradn
i-list-rs/vsebina?urlid=200477&stevi
lka=3398

Kasneje so zakon spremenili in če pogledamo spremembe so spremenili ravno to na kaj sicer opozarjamo kreditojemalci. Postavi se vprašanje zakaj so nekaj vpisali v zakon, če se je po mnenju večine tako ali tako korektno izvajalo tudi brez zakona?
Tukaj je za primerjavo zadnja verzija pa malo primerjajte.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradn
i-list-rs/vsebina/128424

Kršeni so bili členi o informiranju itd...
To so glavne zakonske osnove in večina pogodb se sklicuje na njih. Vendar so banke kasneje očitno ugotovile, da kršijo nekatere člene teh zakonov zato so v pogodbah navajale druge zakone.
#Unicredit tako proti koncu leta 2008 v svojih pogodbah navaja zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki v osnovi sploh ni namenjen kreditiranju prebivalstva.
Celoten zakon najdete tukaj:
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradn
i-list-rs/vsebina/2006-01-0620/zakon-o-h
ipotekarni-in-komunalni-obveznici-zhko

Tudi sicer so banke seveda vedele, da imajo v pogodbah nezakonite člene zato so si v pogodbe zapisale sledeče:
"V primeru ničnosti posamezne določbe te pogodbe to ne vpliva na veljavnost ostalih določb."
Vedele so tudi, da bo obrok samo naraščal zato so v pogodbo zapisale:
"Kreditojemalec brez ugovora dovoljuje, da lahko v času odplačevanja kredita odtegljaji iz upravno izplačilne prepovedi in morebitnih izvržb na plačo in druge stalne denarne prejemke presegajo določeni maksimum obremenitve plače ali pokojnine"
Banka se s tem določilom dvigne nad zakone in evidentno posega tudi v z zakonom določen minimum oziroma celo v negativno stanje pri čemer kreditojemalcu zaračuna še negativne obresti za nedovoljeno prekoračitev.
Ker se vedno pojavljajo iz strani bank plasirane izjave, da v kolikor bi bila pot CHF obratna bi pa bili tiho so seveda banke tako kot v primeru varčevanja (http://www.zurnal24.si/slovenija/noro-v
arcevanje-lahko-kar-ukinejo-295946
) tudi v te pogodbe vgradile varovalke, ki omogočajo, da praktično kadarkoli pogodbe prekinejo, oziroma ponudijo kreditojemalcu predlog, ki ga sicer lahko zavrne, če si lahko privošči plačati ves ostanek kredita na enkrat, sicer pa ga mora sprejeti.
#unicredit ima tako med vzroki za odpoved zapisano:
"v vseh drugih primerih, ki jih zakon določa"
Kako široka dikcija je to smo videli na primeru varčevanja.
Naslednjič pa nekaj o komunikaciji bank, državnih organov, sodbah pri nas in po svetu v času po januarju 2015.
22. september 2017 | RTV Kategorija: Denar | Komentarji (1)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163618
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34265 // Odgovorov: 1863746
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84574 // Komentarjev: 1210446
Avtorji fotografij: 25369 // Slik: 216332 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "