RAZGALJANJA
Kobilica
Spomnim se tistega lepega poletnega dne, ko sva se srečala. Kot da se poznava že od vekomaj, sva pletla besede. Ti si s sabo prinesla energijo, jaz pa nasmeh na obrazu in radovednost. Sedela sva ob obali, morje je bilo za spremljavo, iz ulic pa so prihajale zgodbe, muzika in življenje.

Prepletala sva se skozi pesmi. Najbrž običajen človek težko razume, kako lahko z nekom pišeš poezijo, ki teče kot reka, ki prepiha kot veter, ki strese kot mraz. To je bil čas, nabit s čustvi, napolnjen do roba z doživetji in prepojen z lepoto in srečo.

Niso naju brigala pravila, niso bila pomembna imena, le čista poezija in izpoved. Se spomniš, kako sva se skrivala pred eminencami, ki so na vsak način hotele dati vedeti, da je poezija nekaj vzvišenega, nekaj kar lahko razumejo in pišejo samo posvečeni. Doživljala sva prave bitke in vojne, a na koncu je zmagala ljubezen in pesem. Preživela je vse in to zato, ker sva vanjo verjela in ji posvetila vse kar sva imela.

Nekoč sem zapisal, kot slutnjo, eno misel- Duša bo preživela, le telo ne bo. Nisem se zmotil. Duša ne umre, ampak živi naprej tisto, kar je zapisano v pesmih. In te so večne.

Tvoje pesmi, kot jih jaz doživljam, prebivajo poezijo. Skozi pokrajine, zgodbe in doživetja, si obiskovala ta planet. Tvoje domovanje je bila narava, gozd, potok in neskončno nebo. To kar se pretaka skozi tvoje verze, je kot voda, ki kroži skozi vse, kar prebiva na tem svetu.

Draga mah. Telesa imamo samo kot posodo, v kateri hranimo vse za potovanje na tem svetu.
Zdaj, ko si prestopila v večnost, naprej živi tvoja duša.
Ne bom se poslavljal od tebe, le za vse, ki so te poznali, bom prebral eno tvojo pesem, ki mi je bila vedno pri srcu. Saj so mi vse, le ta se mi zdi, da je vraščena vame.

Čaj
V čaju ste našli le šipek iz polja,
v prahu zvezd pa krik vesolja.

In sivka … indigo skriva v mehki besedi.
in solze? Skrite so v srcu, skrite v bedi.

srečala sta se ob škrlatnem dežniku,
po platnu bobnela je žalost v umiku.

je našel to stezo …, ki vodi med vrste?
ne … le žeblje, ki tolčejo vdihe v krste.

/Tea Oršanič/




19. oktober 2018 | Kategorije: Kakšen smisel.. | Komentarji (41)
Vsi o vseh in vsemu vemo vse.



19. oktober 2018 | Kategorije: Kakšen smisel.. | Komentarji (12)
Vstopam skozi nevidni vhod,
o kako trepeta svetloba,
stopnjuje občutek,
ki bo zdaj zdaj na drugi strani.

Le kako je tam,
ti ki Michelangelu držiš dleto,
v vonju barve pa razpada
resnični svet.

Bleferjii vseh dežel,
le združite užitke v konfiguracijo,
ki je ne car ne talar
ne streta.

Slišiš,
že gredo,
potiho ugasnejo
kar je prižganega.

17. oktober 2018 | Komentarji (21)
Lejte, prosim vas, ne mene tega več sprašvat. Mi mamo svojo vizijo, kar bo pa bo.

M.K.




17. oktober 2018 | Kategorije: ŽGEČKET | Komentarji (20)
Fuzbaler,
ko si na tleh nikar ne obupaj,
potrudi se, saj zmoreš še globje.




14. oktober 2018 | Kategorije: ŽGEČKET | Komentarji (20)
Lulat bi šel, ker me kakat tišči
kruh bi spekel in se zarekel,
nor na gori brez pameti
nikar se ne išči najden v tri dni.


Starec otroka,
dež brez potoka,
Chopin brez klavirja
kje je pravica, hudirja.


Imejmo se radi z noži v hrbtu
smejmo se vladi, pozimi, spomladi,
če ima kdo, denarja odveč
naj ga da meni, naj ne meče ga preč.


Takole bom rekel, nihče ni popoln
jej in pij, včasih se zravsaj,
kaj se čudiš nič me ne glej
dihaj vsak dan in živi naprej.



13. oktober 2018 | Kategorije: ŽGEČKET | Komentarji (21)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4

Povezave
Top 5 vpisov
Kategorije


Št. registriranih uporabnikov: 202232
Forum avtorjev: 15891 Forum teme: 34469 // Odgovorov: 1876513
Blog avtorjev: 3583 // Blogov: 87195 // Komentarjev: 1246216
Avtorji fotografij: 26308 // Slik: 223172 // Videov: 18360
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "