V Sloveniji imamo veliko slapov. Največ slapov v Sloveniji najdemo v Posočju in pa Triglavskem narodnem parku. V dolini Mojstrane pa najdemo Slap Peričnik, ki nas bo s svojo lepoto kar očaral.

Pod imenom Slap Peričnik spadata dva slapova, zgornji in spodnji Slap Peričnik. Višina spodnjega slapu je 52 metrov, višina zgornjega pa samo 16 metrov. Za spodnjim slapom se lahko celo sprehodimo in tako občutimo nekaj osvežitve, saj za slapov kar škropi. Slap Peričnik je zaščiten kot naravna dediščina.

Nastanek slapu

Nastanek slapu je zaradi ledeniškega preoblikovanja doline Vrata. Takrad ko se je ledenik umaknil, je za njim ostala grapa in to grapo je kmalu začela zalivati voda in nastal je Slap Peričnik. Najprej je bil samo eden slap, z leti pa sta nastala dva, ker je voda odnašala material s konglomeratne stene.

Slap Perčinik je večkrat menjaval svojo strugo po kateri je tekel in ena od strug je vidna še danes, samo nekaj 5 metrov desno pri spodnjem slapu. Po tej strugi je slap tekel vse do leta 1885. Ob večjem deležu padavin pa je 50 metrov desno še vidna ena struga, in takrat tam voda samo malo curlja.

Dostop
Ko se peljemo po cesti Jesenice- Kranjska gora vidimo smerokaze za smer Mojstrana in dolina Vrata. Slap Peričnik bomo nato težko zgrešili, tako da vas naj ne bo strah da se boste odpeljali mimo njega.



Pri Koči pri Peričniku nato parkiramo in se odpravimo do spodnjega slapu. Za slapom naj vas opomnim, da bodite malo pazljivi, da vam ne zdrsne, saj kot se rekla zelo škropi in so zato skale zelo mokre. Od spodnjega in do gornjega slapu je pot malo bolj strma. Do spodnjega slapu imamo nekje 10 minut hoje. Od spodnjega do gornjega pa nekje še dodatnih 5 minut.

Do slapa pa lahko gremo tudi iz Mojstrane. Ta pot nas bo vodila ob čudoviti reki oziroma potoku Bistrica. Ta pot je naravoslovno učna pot in pa nam vzame nekje 1 uro hoje in pridemo do Koče pri Peričniku.

Slap Peričnik pa se splača obiskati tudi pozimi, ko slap zmrzne. Takrat nam nudi pravo zimsko pravljico. Vse okoli so lepe zmrznjene in dolge ledene sveče. Lahko samo rečem čudovito in vredno obiska tudi pozimi.

Slap Peričnik- Dolina Vrat
Pot raja dve uri in je lahko označena. Višinska razlika med potjo je 300 metrov.
Od Koče pri Peričniku moramo nadaljevati v smeri Vrat. Gremo po cesti in nato opazimo oznake, ki nas usmerijo v levo (Pot Triglavske Bistrice). Pot nas nato pripelje do reke. Ob poti imamo veliko informativnih tabel in kmalu se nato pot začne odaljevati od reke. Nato pridemo do gozdne ceste, kjer zavijemo levo. Cesta , ki se spremeni v kolovoz nas pripelje do tako imenovanih galerij. Tukaj vidimo nekaj previsnih sten preko katerih kaplja velikokrat voda. Višje gre pot v gozd in se kmalu priključi cesti, ki ji morate slediti v levo. Cesta nas nato pripelje do reke. Reko nato prečimo in naša pot gre nato po levi strani reke. Po nekaj minutah pa gremo čez mostič in nato pridemo spet na desno stran. Pot nas nato vodi skozi gozd in nato pridemo do travnika, iz katerega se odprejo lepi pogledi. Od tukaj gremo v smeri Pot Triglavske Bistrice, in kmalu obidemo kočo. Pot nas pripelje do makadamske ceste, ki ji sledimo v levo smer. Od parkirišča na katerega pridemo gremo desno v gozd in ji sledimo vse do Aljaževega doma v Vratih.

Sama sem to pot prehodila in moram reči, da je pot lepa in čudovita. Vredno se je od slapu sprehoditi tudi do doline Vrat.

Od tukaj se lahko sprehodimo do Triglavske stene, spomenika padlih planincev. Do Aljaževega doma v Vratih pa se lahko tudi zapeljete, če se vam ne da hoditi do sem peš.

Aljažev dom
Dom so poimenovali do Jakobu Aljažu. Nahaja se na višini 1015 metrov nadmorske višine. Dom je odprt od aprila in do konca septembra. Prvi dom je bil lesen in odprt leta 1896. V domu je 110 sedežev, 29 postelj in 15 skupnih ležišč in še dodatnih 52 postelj. V domu je tudi stranišče in umivalnica. Leta 2003 so dom priklopili na elektriko. Od doma vidimo veliko vrhov, ki dom obdajajo. Vidimo Triglavsko severno steno, Cmir, Begunjski vrh.od doma imamo veliko možnosti planinskih poti oziroma plarinarjenja.

Kaj si še lahko ogledamo?
V Mojstrani si lahko ogledamo Planinski muzej, Triglavsko muzejsko zbirko, cerkev sv. Klemena, orjaški vaški oreh, park Triglavski gaj ipd. V Mojstrani imamo tudi nekaj možnosti prenočišč, kot so apartmaji, počitniške hiške, hosteli ali na turistični kmetiji.

Slap Peričnik se splača obiskati. Je tudi edini slap v Sloveniji za katerim se lahko sprehodimo in tako bo naš izlet še bolj zanimiv. Izlet se vam splača tudi podaljšati do Aljaževega doma V vratih, ampak takrat ne pozabite na vodo in hrano v nahrbtniku. Najeste se lahko tudi pri Domo pri Peričniku ali pa v Aljaževem domu v Vratih. Slap Peričnik si lahko ogledajo tudi otroci, saj pot do njega ni nevarna. Ne pozabite tudi na fotoaparat. Uživajte pri slapu Peričnik!

Foto: Ana N. Fon
13. julij 2018 | Zaznamki: Slap Peričnik, Slovenija | Komentarji (2)


Tolminska korita so korita, ki si jih je izdolbla reka Tolminka. So tudi najpomembnejša naravna znamenitost v občini Tolmin. Če hočete izvedeti več o koritih berite dalje (dostop, kaj vse vidite, ..).

Rastlinstvo

V območju korit, najdemo alpsko in submediteransko rastje. Tukaj najdemo na primer ozkolistno preobjedo, soško smiljko, skalno jelenko, kodrasto sivico, kolenčasto krvomočnico in še veliko več. Posebnost v koritih je pa tudi mah na skalah, ki je zrastel zaradi velike vlažnosti.

Tolminska korita ležijo na 180 metrih nadmorske višine. Prvi opis korit je nastal leta 1954.
Turistično pot Tolminskih korit so naredili med letoma 1953 in 1958. Pot je naredilo Turistično društvo Tolmin.

Za ogled Tolminskih korit moramo plačati vstopnino, ki je v juliju in avgustu za odrasle 6 EUR in za otroke od 6. do 14. leta 3 EUR. Dolžina poti je 4 kilometre in ta pot traja približno 1,5 ure. Pot je lahka in primerna tudi za otroke. Na nekaterih delih samo malo pazite, da vam ne zdrsne.

Tolminka

Je gorska reka, ki ima več pritokov. Tolminka na svoji poti ustvarja 10 kilometrov dolgo dolino. Njena temperatura je nekje 5°C, zato se v njej ne poskušajte kopati, čeprav je zelo čista reka. Glavni izvir Tolminke se nahaja na nadmorski višini nekje 680 metrov. Tolminka ima lepo modrozeleno barvo in vsakega očara.

Dostop do Tolminskih korit

Iz Tolmina se moramo zapeljati v Zatolmin in od tam imamo lepo označeno pot za Tolminska korita. Avto pustimo na parkirišču, ki je asfaltirano. Zraven paririšča je tudi gostilna oziroma okrepčevalnica Tolminska korita, ki nam nudi hrano, pijačo in celo prenočišča. Ponudba hrane je tradicionalna in pa klasična. Cene sob se gibajo med 30 EUR in pa 81 EUR. Če ne boste tu dobili proste sobe , pa jo boste v Tolminu, kjer je veliko apartmajev in ponudb sob. Tudi kampi se najdejo.



Vstopna točka

Najprej je tukaj vstopna točka, kjer kupimo vstopnice. Tukaj si lahko vzamemo tudi prospekt, kjer imamo Tolminska korita opisana in pa v prospektu je tudi zemljevid, ki nam bo v pomoč med našo potjo, da se lažje znajdemo med potjo, saj se včasih moramo vrniti nazaj na pot in na razcepu nato zaviti v drugo smer.

Termalni izvir

Je druga točka našega potepanja po koritih. Izvir se nahaja pod Hudičevim mostom. V izviru ima voda nekje 20,1°C, s tem pa je temperatura tolminke za 15°C nižja, torej nekje 5°C. Takšni izviri so redkost v Julijskih alpah. Izvir pa je mogoče opaziti samo ob nizki višini reke Tolminke.

Sotočje Tolminke in Zadlaščice

Naša pot nas nato pripelje do sotočja. Tukaj je najnižja točka Triglavskega Narodnega parka. To sotočje je v koritih tudi edino, zato je še toliko bolj zanimivo za obiskovalce.

Medvedova glava in skakalce


Naslednja za ogledat je medvedova glava. To je ime mostu iz skale, ki je zagozdena med stene kanjona Zadlaščice. Skala je zaraščena z mahom in nekateri v njej zato vidijo podobo medvedove glave.

Tukaj pa lahko tudi vidimo kako voda skače iz tolmuna v tolmun in zato je ta del poimenovan Skakalce. Tolminska korita so tudi tukaj zelo zanimiva.

Zadlaška oziroma Dantejeva jama

Predzadnja v Tolminskih koritih pa je jama. Jama je dobila ime po vasi Zadlaz. Jama je dolga 1,14 kilometrov. Drugo ime Dantejeva jama pa ima po pesniku Danteju Alighieriju, ki bi naj obiskal jamo in po jami tudi napisal zelo znano Božansko komedijo. Jama je bila dokončno raziskana šele leta 1977, s tem da so jo prvič raziskali leta 1922.

Hudičev most

Hudičev most lahko vidimo že od spodaj, ko gremo pogledat izvir, zdaj pa ga prečimo. Most so zgradili leta 1907, ki je bil prvo leseni nato pa so ga naredili takšnega kot je danes. Od mostu še gremo kar po cesti, vse to točke, kjer smo prej vstopili in tako smo si Tolminska korita ogledali.

Tolminska korita so lep izlet za celotno družino in nam nudi same lepote med vso potjo v koritih. Ker je pot Tolminskih korit malo daljša si lahko s sabo vzamete tudi hrano, ali pa se najeste v okrepčevalnici Tolminska korita, ki se nahaja ob parkirišču, kjer moramo parkirati za ogled korit. Hrano si torej vzamite po volji, vodo pa imejte s sabo sigurno, saj jo boste zagotovo potrebovali. S sabo si seveda ne pozabite vzeti tudi fotoaparata in pa ne pozabite na primerno obutev, v tem primeru so to pohodni čevlji. Med potjo, vsaj na nekaterih delih ne pozabite biti previdni, da vam ne zdrsne. V teh krajih res ostanite več dni in si še oglejte na primer mesto Tolmin, se zapeljite v Kobarid in vse do reke Nadiže, lahko pa se povzpnete tudi na kakšno goro, ki se nahaja v okolici.

Zdaj pa pot pod noge, saj vas Tolminska korita pričakujejo.
6. julij 2018 | Zaznamki: Tolminska korita, narava, Slovenija | Komentarji (9)


Potrebujete popoldanski izlet po službi ali si želite uživati v sončnem vzhodu z nepozabnim razgledom pred napornim dnem? Krajši oddih od gostega prometa v naravo vam v mestu Ljubljana omogoča pobeg na Šmarno goro.

669 metrska lepotica nad glavnim mestom Slovenije vam ponuja čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe, Ljubljansko kotlino in sega vse do Dolenjske. Prvotno se je ta vrh imenoval Holm, kar pomeni osamljeno višavo, danes pa je bolj znan pod angleškim imenom Mount Saint Mary. Nanjo se lahko povzpnete v vseh letnih časih, saj zaradi svoje pestre ponudbe omogoča številne aktivnosti za vse športne navdušence kot tudi planince. Vse od leta 1983 pa se na vrhu lahko okrepčate v Gostilni Ledinek, kjer vam ponujajo pestro izbiro slovenskih tradicionalnih jedi.

Šmarna gora in šmarnogorska Grmada je prepletena s številnimi potmi in stezami, ki omogočajo vzpon na vrh tako planincem, izletnikom, reakreativcem in tudi plezalcem. Na poteh in stezah vas vodijo številni kažipoti in markacije, ki poskrbijo, da ob poti ne zaidete drugam. Nedvomno je najbolj obiskana planinska pot v Sloveniji in najkrajša pot iz Tacna na vrh je Pot čez Spodnjo Kuhno (Pot čez korenine). Prvi del poti se začne na brezplačnem parkirišču čez Savo v Tacnu, nadaljuje se proti Pirničam in takoj, ko je možno, zavijemo desno. Čez približno 200 metrov boste na levi strani opazili gostilno Grad, desno od nje pa boste opazili ozko pot, ki vas vodi do vznožja gozdne poti. Vendar pazite, drevje ob poti večkrat zaide na pot, zato je priporočljivo, da večino te ozke poti prehodite s sklonjeno glavo.

Za vse, ki vaše poti spremljate z različnimi gorskimi aplikacijami, je tik ob začetku gozdne poti ob desni strani možno vašo aplikacijo aktivirati, da lahko spremljate svojo pot. Od tukaj naprej se pot nadaljuje skozi korenine, ki so urejene na način, da imate občutek hoje po stopnicah. Ob prvi večji ravnini se pot razcepi in izbiramo lahko med Mazijevo potjo na Grmado (levo), Romarsko potjo (desno) ali nadaljujemo naravnost po poti čez korenine. Tukaj je razviden manjši vzpon, vendar vam ograja na desni strani ponuja oporo, da vam je lažje. Bolj strm del poti nas ponovno pripelje do križišča, kjer zavijemo levo. Kmalu na poti opazimo kapelico pri turškem kopitu, ob kateri si lahko na leseni klopci odpočijemo, in ki nas pripelje do sedla. Ob makadamski poti lahko vmes na levi strani opazimo osla, ki vas včasih del poti spremlja ob ograji. Nadaljujete naprej do zvona, kjer si lahko zaželite željo in pozvonite. Pred vami je le še krajši del poti in prispete na vrh.



Šmarna gora ima na vrhu cerkev z obzidjem, ki je znana po znameniti freski Jakoba Aljaža, čigar doprsni portret, delo kiparja Franceta Kralja, je na pročelju zvonika. Upodablja dojenčka v naročju matere, oče pa je mož z zidarsko žlico v rokah. Aljaž je prav tako pomagal slikarju nanašati svež omet, da je lahko umetnik nanj slikal takoj, torej v fresco tehniki. Za dodatne freske v cerkvi je poskrvel Matevž Langus. Ena izmd njih se nahaja skrajno desno, na kateri sta upodobljena romarja, ki naj bi bila po ustnem izročilu celo Langusova znanca France Prešeren in Primičeva Julija. Ob pijači ali hrani, se namestite na tamkajšni ležalnik ali klop in uživajte v razgledu, ki jih ponuja Šmarna gora, vaši otroci pa se lahko zabavajo na igralih. Na Gori poleg kuhanja in streženja gostov, oskrbnika redno urejata tudi poti, vodita oglede obzidja in cerkve ter organizirata različne kulturne in športne prireditve, ki poskrbijo, da se na vrhu tudi zabavate. Šmarna gora je vzpon, ki se ga ne morete naveličati.

Pot lahko kasneje nadaljujete tudi na Grmado, zahodni vrh, na katerem so v času turških roparskih vpadov kot znak za nevarnost kurili kresove. Čez Grmado pa vodi tut 4,5 km dolga učna pot, ki vas seznani z rastlinskim svetom rastlin in kar 263 vrstami gob. Označena je z okroglimi zelonorumenimi markacijami in vodi preko južnega pobožja na vrh šmarnogorske Grmade in se po severnem pobožju vrne na izhodišče. Med najbolj znanimi potmi na Šmarno goro se umeščajo Romarska pot, Partizanska pot, Pot iz Vikrč, Pot čez Peske in Pogačnikova pot, ki jo imenuje tudi plezalna, saj je primerna za tiste, ki si na vrh želijo povzpeti s plezanjem po navpični steni.

Za tiste, ki imate več kondicije, pa se lahko udeležite letošnjega vsakoletnega teka, ki ga ponuja Šmarna gora. Poteka vsako leto prvo soboto v oktobru ali 23. rekorda Šmarne gore, ki bo potekal prav po omenjeni zgornji poti. Za vse adrenalinske navdušence pa Šmarna gora ponuja številne plezalne podvige, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, ob zimskih razmerah pa se ob primernih trenutkih lahko tudi sankamo ali smučamo.

Ob vikendih in lepem vremenu se število obiskovalcev še dodatno poveča, zato vsem, ki se želite izogniti gneči, je Šmarna gora primerna za obisk zgolj med tednom. Pred vzponom je dobro, da na njihovi spletni strani preko njihovih kamer za vsak slučaj preverite tudi vreme in dogajanje, saj se lahko vzpon na vrh hitro preobrne v kulinarično doživetje in zabavo.
29. junij 2018 | Kategorije: Šmarna gora | Kategorije: Narava | Zaznamki: Šmarna gora, Ljubljana | Komentarji (0)


Velikokrat se ljudje med vikendi ali pa med dopustom odločajo, kam bi se podali in dobro izkoristili dan. Odlična destinacija za izlet so Lovrenška jezera, barje, ki navdušuje s svojo naravno ohranjeno podobo in pestro živalsko in rastlinsko raznovrstnostjo.

Visoko barje se nahaja sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem, oziroma bolj natančno med Planiko (1391 m) in Mulejevim vrhom (1533 m) v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Število jezer, ki jih je od 11–22, napajajo le padavine, zato število ni stalno. Jezera nimajo stalnih pritokov, nastala pa naj bi na koncu zadnje ledene dobe. To je tudi mineralno močvirje, ki je nastalo na nepropustni geološki osnovi. 8.000 let se je tukaj nabirala šota, ki v osrednjem delu seže do 3 m globoko. Zaradi šotne podlage pa je barva vode skoraj črna. Globina jezer seže do 1,5 m, površina največjega jezera pa obsega sedem kvadratnih metrov. Skupna površina jezer obsega 22 hektarjev.

Do Lovrenških jezer se z avtom neposredno ne morete pripeljati, obstajajo pa lahke in prijetne pešpoti. Z avtom se peljete najprej po avtocesti Ljubljana–Maribor, nato pa izberete izvoz za Slovenske Konjice. Najbolj znana pot do Lovrenških jezer je od hotela na Rogli. Od tam vodi označena pot skozi travnike in gozdove, v katerih v poletnih mesecih najdete polno borovnic, vse do jezer. Ob poti si lahko ogledate tekaški center Rogla, Planje s spominskim obeležjem II. svetovne vojne ter živalsko in rastlinsko pestrost na tem območju.

Pot lahko pričnete pri Koči na Pesku, od tam hodite približno uro in pol, iz hotela Planja, ta pot obsega le uro in dvajset minut hoje, pri Ribniški koči, od koder je eno uro in štirideset minut hoda ter iz Lovrenca na Pohorju, kjer je najdaljša pot in obsega tri ure in pol hoda.



Barje velja za največje v Sloveniji in najjužneje ležeče v Evropi. Prav tako je največje zavarovano območje gozdnega rezervata Ribniško Lovrenška jezera. Okoli jezer je speljana leseno tlakovana steza, ki vam omogoča, da si ogledate vsa jezera. Raziskovanje po samem barju pa je prepovedano. Najvišje jezero leži na višini 1529 m, zraven njega pa se nahaja razgledni stolp s katerega lahko vidimo razgled na vsa jezera. Jezera dajejo zavetje rastlinskim in živalskim vrstam. Med rastlinami tukaj najdemo rožmarinko, okroglolistno rosiko in makovico, med živalmi pa je najbolj znan alpski pupek.

Vsako leto Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju organizira tradicionalni Pohod na Lovrenška jezera. Dogodek poteka avgusta na soboto pred praznikom sv. Lovrenca in pričetkom Jezernikovih dni. Startnina za odrasle stane 7 €, za otroke pa 3 €. V startnino je vključena majica in malica. Začetek pohoda je med 7. in 8. uro zjutraj, ko se pohodniki najprej zberejo pri kulturnem domu Jožeta Petruna v Lovrencu. Po prehojeni poti sledi kulturni program, malica in druženje z ostalimi udeleženci pohoda. Ker pa je pot kar dolga pa organizirajo tudi avtobusni prevoz do Mašin žage, od koder je le eno uro in pol hoje do jezer. Za prevoz in startnino morajo odrasli plačati 13 €, otroci do 15. leta pa 7 €.

O Lovrenških jezerih pa je bila narejena tudi raziskava Analiza sedimenta iz Lovrenškega jezera na Pohorju. Ta navaja podatke, da so jezera vsako leto bolj onesnažena zaradi emisij v zraku, kar pa so potrdili s pomočjo vodnih bolh, ki živijo v barju.

Lovrenška jezera so očarljiva in privlačna destinacija za vse turiste, ki ne marajo toliko hribov, vseeno pa bi si radi ogledali kakšno znamenitost Slovenije na višje ležečih predelih. Ponujajo sprostitev in odmik od vsakdanjega hitrega življenja, ki nevede beži mimo nas.

11. junij 2018 | Kategorije: Lovrenška.. | Kategorije: Narava | Zaznamki: Potovanja, Slovenija, Kam na izlet | Komentarji (10)

Bohinjsko jezero je največje naravno in nepresihajoče jezero. V jezero priteka reka Savica, iz jezera pa teče reka Jezernica. Površina jezera je 3,3 kvadratnega kilometra, na najglobljem delu pa je Bohinjsko jezero globoko 45 metrov. Jezero se nahaja na nadmorski višini 526 metrov. Ob Bohinjskem jezeru ležijo slikovita naselja Ribčev Laz, Ukanc in Stara Fužina, ki ponujajo veliko možnosti za prenočišča ter odlično domačo hrano.

Voda je primerna za kopanje, v poletnem času ima povprečno temperaturo 18,1°C, ampak je dosegla že več, zato se lahko tam prijetno ohladite v vročih poletnih dneh.

Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Nastalo je pred 10000 leti iz Bohinjskega ledenika. V jezeru najdemo 53 različnih vrst planktonskih alg, na plitvejših delih pa najdemo makrofite (kot je naprimer vodna zlatica). Največ živali, ki jih najdemo v jezeru so vodne bolhe, ceponožci in kotačniki. Redko v jezeru najdemo školjke, rake, polže, pijavke, maloščetince in prostoživeče gliste. V jezeru pa živi tudi 16 različnih vrst rib, na primer: jezerska postrv, menek, ostriž,  klen in pisanec.

Bohinjsko jezero nam nudi veliko možnosti za športne aktivnosti

Ob obisku jezera se lahko sprostimo med plavanjem, veslanjem, jadranjem in celo potapljanjem. Za veslanje si lahko izposodimo ob jezeru samem kajake ali kanuje. Ena ura za najem kanuja nas bo stala 9 evrov, najem za 2 uri pa stane samo 14 evrov, zato si vzemite čas in si privoščite malo daljši izlet na jezero – se bolj splača. Najem kajaka je za eno uro malo cenejši, saj nas stane 7 evrov, dve uri pa 11,90 evrov. Oboje lahko najamemo tudi za en dan in se po jezeru vozimo cel dan in uživamo v lepotah okolice, ki jih jezero nudi. Za jadranje se lahko včlanimo v jadralni klub Bohinj, ki ima 16 jadrnic. V klubu imajo tudi klubska tekmovanja, ki potekajo od spomladi do jeseni, nato pa se še lahko potapljamo, seveda z izkušeno ekipo. V Bohinjskem jezeru najdemo več zanimivih lokacij, kjer se lahko potapljamo. Do nekaterih lokacij pa lahko pridemo samo s čolnom. Lahko se gremo potapljat sami z poznavalcem ali pa s večjo skupino. Cena potopa z obale je 20 evrov, s čolnom pa 35 evrov, kar je res ugodno, glede na to, kakšno doživetje nam to ponuja. Za plavanje pa ima Bohinjsko jezero veliko povsem brezplačne obale, kjer lahko uživate na soncu sredi mirne narave. Ob večjih obalah so v bližini tudi lepo urejena parkirišča, za katera pa moramo odšteti kar nekaj evrov. 

Da pa po Bohinjskem jezeru ne veslamo sami, pa si lahko privoščimo vožnjo s turistično ladjo.  Cena ladje je 9 evrov za odrasle in 6,5 evrov za otroke za enosmerno karto. In za povratno karto odštejemo 10,5 evro za odrasle in 7,5 evrov za otroke. Ladja vozi od Ribčevega Laza in do Ukanca. 

V Ribčevem Lazu pa se lahko vključite v tečaj športnega plezanja na plezališču imenovanem Pod skalco. Ponujajo možnost enkratnega vzpona za ceno 15 € ali tečaja za ceno 29 evrov. Če smo v skupini najmanj 4 oseb ali če smo sami, za to odštejemo 35 evrov.
Okoli celotnega jezera pa je speljana slikovita peš pot, ki traja okoli 2 uri, dolga pa je 12 kilometrov.

Bi želeli Bohinjsko jezero in njegovo okolico malo bolje raziskati?

Bohinj s okolico nam nudi veliko možnosti za nastanitev. Lahko izberemo hotel, apartma ali kamp, kar nam je ljubše. 

Najprej je v bližini slap Savica, do katerega vodi lepo speljana pot iz parkirišča pri Koči pri Savici, ki traja približno 20 minut. Slap je visok 78 metrov. Za ogled slapa moramo plačati. Slap lahko biščemo tudi z majhnimi otroki. Od Koče pri Savici pa vodijo tudi planinske poti na Batognico (pot je dolga 7 ur in 5 minut), Bogatin (lahko izberemo pot dolgo 5 ur in 30 minut ali pot, ki je eno uro krajša), Čelo (ena pot je dolga 7 ur in 45 minut, druga pa 7 ur), Kal (5 ur in 15 minut), Kanjavec (6 ur), Kopico (5 ur), Krn (7 ur in 45 minut ali 7 ur in 50 minut), Kser (4 ure in 30 minut), Lanževico (5 ur), Mahavšček (5 ur), Malo Tičarico (4 ure), Malo Zelnarico (6 ur ali 5 ur in 45 minut), Mali Šmohor (6 ur in 40 minut), Planino Lopučnico (4 ure in 15 minut), Planino Ovčarija (3 ure in 30 minut), Planino Viševnik (3 ure), Planino za Migovcem(4 ure in 15 minut), Planino Govnjač (3 ure), Pršivec (3 ure in 45 minut), Rušnato glavo (3 ure in 45 minut), Tolminski kuk (6 ur in 15 minut ali krajša pot, ki traja 5 ur in 45 minut), Triglav (8 ur in 45 minut), Veliko Tičarico (4 ure in 20 minut), Veliko Zelnarico (6 ur ali 6 ur in 15 minut), Veliko Špičje (5 ur in 30 minut ali 7 ur in 15 minut), Vodnikov Vršač (5 ur in 40 minut), Vrh Hribaric (6 ur), Vrh nad peski (6 ur in 30 minut), Vrh nad Škrbino (6 ur), Vrh Planje (5 ur in 30 minut), Vrh Škrli (4 ure in 35 minut), Vršake (6 ur), Zeleni vrh (6 ur in 20 minut). Vodijo pa tudi poti do Doma na Komni (2 uri in 30 minut), Doma pod Bogatinom (2 uri in 45 minut), Doma pri Krnskih jezerih (5 ur in 20 minut), Doma na Doliču (6 ur in 15 minut), Doma pri Triglavskih jezerih (5 ur), do Jezera v Ledvicah (4 ure), Rjavega jezera (4 ure in 45 minut), Črnega jezera (1 ura in 30 minut), Krnskega jezera (5 ur in 5 minut), Zelenega jezera (4 ure in 30 minut) in do Zasavske koče na Prehodavcih (5 ur). Sama sem prehodila pod do Koče pri Triglavskih jezerih, ko sem bila stara 11 let. 

Potem lahko obiščemo Vogel, ki je visok 1023 metrov. Tu je tudi smučarsko središče. Do njega pridemo z gondolsko žičnico. Je pa izhodišče za izletniške točke. 
Obiščimo tudi Staro Fužino, ki je tipična alpska vas. V njej najdemo ohranjene stare kmečke domove. Tu lahko obiščemo planšarski muzej, staro sirarno, cerkev sv. Pavla, Hudičev most, Andrejčevo žago in mlin,...

Bohinjsko jezero se splača obiskati. Otroci bodo veseli plavanja v jezeru, saj voda ni pretirano mrzla. Tudi kaj v okolici obiščimo in ostanimo ob jezeru več kot en dan. Če se hočemo peljati po jezeru imamo za to veliko možnosti, ali gremo na turistično ladjo, ali pa celo jezero preveslamo sami. jezero pa nam nudi zraven plavanja in veslanja še veliko drugih možnosti za športne aktivnosti. Jezero sem sama že večkrat obiskala in še ga bom zagotovo.



Foto: Igor Gratzer in Aleš Kravos
19. maj 2018 | Kategorije: Bohinjsko.. | Zaznamki: Bohinjsko jezero | Komentarji (3)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 198285
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875720
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87065 // Komentarjev: 1244480
Avtorji fotografij: 26292 // Slik: 222970 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "