Mastna živila kot je sir, upočasnijo našo presnovo
V celicah naših mišic so mikroskopski gorilniki, imenovani mitohondriji, ki napajajo naše celice.  Ko
jemo mastna živila, se nekaj maščobe iz njih prikrade v naše mišične
celice. Ko se tam nakopiči, ovira zmožnost naših celic, da proizvajajo
mitohondrije, zato se število mitohondrijev v celicah postopoma
zmanjšuje. Na ta način lahko mastna živila upočasnijo našo presnovo.

Pazite na svoj krvni tlak: siru je več soli kot v čipsu

Je v siru res veliko soli? Pa si poglejmo. Za primerjavo, približno 57 gramov
krompirjevega čipsa vsebuje približno 330 miligramov natrija. Enaka
porcija čedarja ali munstra vsebuje več kot 350 mg, edamca več kot 500
mg, Velveete pa – pazite na svoj krvni tlak – več kot 800 miligramov natrija. Ljudje,
ki želijo omejiti svoj vnos soli, morda ne razmišljajo o siru kot o
živilu z veliko natrija, vendar je prav pri vrhu seznama. Ko se znebite
sira in drugih slanih živil, vodna teža hitro izgine in tudi na tehtnici
lahko opazite razliko. 
 
Sir nima vlaknin, ki nam dajejo občutek polnosti

Vlaknine so rastlinske balastne snovi.
Veliko jih najdemo v stročnicah, zelenjavi, sadju in polnovrednih
žitih. Nekaj posebnega so zato, ker so nasitne, a pravzaprav ne
vsebujejo kalorij. Vlaknine nam dajo občutek polnosti, zato vstanemo od
mize in se počutimo zadovoljne, ne da bi pojedli preveč. Sir
ni rastlina, zato nima vlaknin. Ko ugriznete v rezino sira, ni ničesar
med vami in prav vsako kalorijo v njem. To pomeni, da lahko zaužijete
veliko kalorij, preden se počutite vsaj približno polne. 

Raven hude debelosti rasla skoraj popolnoma vzporedno s povečanjem porabe sira

Sporočilo
je jasno. Sladkor ni ravno zdravo živilo, vendar ni glavni vzrok težav s
težo. Če spregledamo prispevek drugih živil – posebno sira – se
obsojamo na neuspeh.
5. julij 2018 | Komentarji (0)
Iz
Predihovih spominov je razvidno, kako so komunisti tiste, ki so prišli v
partizane, najprej indoktrinirali, potem so jih uporabili v svoje
namene, predvsem v zločinih. Takšen zločin (ali zločini) je veljal kot
pogoj za zanesljivost in zaupanje in nekateri, ki si rok niso bili
pripravljeni omadeževati z nedolžno krvjo, so zato pobegnili od
partizanov.

 

Prespali
smo v Celju. Noči v teh provizornih taboriščih so bile grozljive.
Partizani so ujetnike, ki so bili ob robu taborišča, silili teči, a
potem so jih streljali z vzkliki, da so poskušali pobegniti.
 

Komunistična
partizanska vojska je z zaporniki, vojaki in civilisti ravnala
nečloveško, proti vsem mednarodno priznanim humanitarnim in
humanističnim načelom. Mama je v bližnjem sadovnjaku videla drevesa z
olupljeno skorjo, ki so jo sestradani taboriščniki jedli kot hrano.
 

 
Komunistična
partija Slovenije je skrbno gledala, da so partizani osebno sodelovali
pri vseh zločinih. Razlog? Kot sokrivci ne bodo dezertirali.
 
Alojzij:
»Od 14. junija do 17. avgusta 1945 sem bil zapornik v koncentracijskem
taborišču v Šentvidu nad Ljubljano. Nikoli ne bom pozabil tistih pozivov
v smrt, ki so jih izvajali sobratje, naši Slovenci. Končno sem prišel
domov. Dom so partizani izropali. Odnesli so vse, kar so mogli: živino,
posodo, ure, posteljnino, razne stvari, orodje… Takšna je bila naša
osvoboditev 1945!«
 
Pavel:
»V zaporu so nas mučili z lakoto. Če so bili kdaj trije makaroni v
juhi, je bil dogodek »bogatega« obroka. Od lakote se mi je vrtelo v
glavi. Mnogi, pravzaprav polovica zapornikov, so od lakote padali v
nezavest.
 
Vencelj:
Odšli so po dva fanta v Šentvid, ju naložili v avto in peljali skozi
Sv. Duh za Dorfarje in tam pred Crngrobom pobili, kot se pobije gada.
Samo po glavah so ju tolkli in jima lobanje tako raztolkli, da sta
imela, kot se pravi po škofjeloško, glavi speštani kot flancat.
 
Anton:
V kaznilnici Maribor, ki je veljala za eno najstrožjih v Sloveniji, so
bili po vojni še nekaj časa stari pazniki. Ko sem prišel kot paznik v ta
zapor, je bilo gorje. Umazanija, podgane, stenice, da so bile stene
žive od mrčesa. Nismo smeli pogasiti luči, ker so prišle podgane in so
nas grizle. Ker nismo mogli več prenašati te grozote, smo vse postelje
zažgali, počistili in uredili, da je bilo bivanje končno znosno.
 
Znanci
so mi pripovedovali, da so na Škofjeloškem gradu zapornikom zabijali
žeblje v kolena. Neki mlad duhovnik je bil zaprt na gradu. Za noge so ga
obesili, razrezali trebuh in še živemu zavili čreva okoli vratu. S tem
se je hvalil paznik na gradu, ki jih je po ukazu pred likvidacijo vozil v
gmajno.
 
Vratar
v tovarni, ki je bil domačin iz Crngroba, je povedal: »Po tistem poboju
v Crngrobu z zmetanimi mrliči v okoliška brezna smo v naših kapnicah
imeli krvavo vodo, da je še živina ni hotela piti. Celo po nekaj letih,
ko sem zajemal vodo iz kapnice, da bi napojil živino, sem iz nje
potegnil šop ženskih las, spletenih v pletenico, ki so jo podzemne vode
prinesle v kapnico.«
 
Moj
nekdanji sodelavec in domačin mi je povedal, da so takrat, ko so bili
na Škofjeloškem gradu zaporniki, tisti, ki so imeli oblast nad njimi, v
Škofji Loki organizirali takratne mladince, da so šli na grad pretepat
ujetnike. Povedal je: »Tistega, ki je bil dodeljen meni, sem tako
pretepel, da so ga morali drugi zaporniki nesti v celico, ker sem ga
tepel, dokler ni omedlel. Zmeraj smo po takšnih dejanjih bili pogoščeni
in smo dobivali ocene za opravljeno delo. Vedno sem dobil dobro oceno.«
 

Ocenjujemo,
da so partizani na Gorenjskem med drugo svetovno vojno in po njej
pobili več kot 1500 Slovencev. Krepko več, kot so jih pobili okupatorji.
 
Moške
so zaprli v mežnarijo nad hlevom, kjer je bila slama. Ko so tako
knojevci hodili ponje v ta prostor nad hlevom, vsakič po  trojico, so v
nekem trenutku preostali ujetniki planili na enega izmed njih. Ostali so
začeli skozi vrata besno streljati. Streljanje po ujetnikih je bilo
tako močno, da se je vžgala slama. Nekaj jih je zgoraj s slamo zgorelo.
Požgana mežnarija še danes pričuje o takratnem dogodku.
 
Partizan
Tone: Spomnim se domobrancev v Bukovici, ki so jih ubili partizani,
čeprav smo bili prijatelji. Žal pa smo se v političnih opredelitvah
razlikovali prav v tem hudem času.
 

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Dediščina Molka, avtorica Milanka Dragar.
26. junij 2018 | Komentarji (1)
Dr.
Tamara Griesser Pečar v spremni besedi knjige Prevarani Sokoli:
Slovenska komunistična partija je bila kot del Jugoslovanske
komunistične partije sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve
Nemčije. Nemčija in Sovjetska zveza sta namreč na isti strani začeli
drugo svetovno vojno.


 
Po
vojni so komunisti hoteli zbrisati začetke druge svetovne vojne, torej
zavezništvo SZ in komunistov z Nemčijo, pa seveda tudi dejstvo, da vse
do nemškega napada na SZ niso organizirali upora proti okupatorju.
Nastal je mit, da so komunisti še isti mesec, ko so si okupatorji
razdelili Slovenijo, ustanovili OF in s tem začeli organizirati boj
proti okupatorju.
 

 
Ob
začetku vojne je bila KPS prešibka – štela je 1280 članov  -, da bi se
sama uveljavila, oz. kot se je Kidrič izrazil, bila je »ozka sekta«.
 
Odlomki iz knjige:
 
Trda
jedra komunističnopartijske ideologije skušajo s pomočjo ideološko
pravilno naravnanih zgodovinarjev za vsako ceno preprečiti odkrivanje
resnice o dogodkih in ozadjih, ki so povzročili največjo nesrečo in
razklanost slovenskega naroda.
 
Sedanjost
in prihodnost bremeni dejstvo, da so komunisti uspeli ohraniti
mehanizem reproduciranja komunističnih vernikov, ki komunistične
ideološke konstrukte in potvorbe dojemajo kot neizpodbitne verske dogme.
 
Tako
kot v gledališki predstavi v sredi odrskih kulis ustvarja vtis
resničnega dogajanja in gledalci ob vrhunski igri pozabijo, da
nastopajoči udejanjajo avtorjev tekst in režiserjeve zamisli, tako so
tudi komunistični zmagovalci po vzoru teatra ustvarili polpreteklo
zgodovino. Ni naključje, da je bil za simbolno figuro OF ustoličen Josip
Vidmar, predvojni dramaturg in nesporno prvi človek kulturnega lobija
po letu 1945.
 

Komunisti,
ki so pahnili slovenski narod v obup, moralno razdvojenost, v precep
čustev in interesov in v trpki silobran, komunisti, ki so s svojo
nasilnostjo, z moritvami, ropi, strahovanji, lažmi in klevetami začetek
in konec tragedij neštetih poedincev in vsega našega naroda, oni, ki so s
svojo kriminalnostjo razvezali slovenski narod vsakih obvez do njih in
mu dali pravico, da se pred njimi brani s sredstvi, katere mu diktirajo
razmere in oni sami, in ki sami delajo, kar očitajo svojim nasprotnikom
ter jim nobeno sredstvo ni dovolj nečastno, da bi se ga ne poslužili –
ti ljudje sploh nimajo moralne pravice, biti tožniki in sodniki
Slovencem. (…) Ko so komunisti razklali naš narod na dvoje in ga z
najhujšimi nasilji prignali pred alternativo: ali komunizem ali
slovenski narod, mu po svoji politični preteklosti ni bilo težko,
določiti si svoje mesto v tem usodnem razkolu. (Jutro, 31.10.1943)
 
Komunistična
partija je za ohranjanje lažne podobe Osvobodilne fronte, za etapo
sovjetske revolucije rabila kvalitetnejši intelektualni potencial. Pred
slovenskim narodom je bilo potrebno popraviti negativno podobo, do
katere je prišlo po vosovskih umorih. Čeprav ne obstajajo neposredni
dokumenti, pa je iz sosledja nadaljnih dogodkov razvidno, da so podobo
popravili s poudarjanjem slovenske kulture. V ta namen so postavili na
čelo OF kulturnika Josipa Vidmarja, ob tem pa tudi posvojili kot svoja
predstavnika Trubarja in Prešerna, čeprav sta bila na simbolni ravni
komunistična nasprotnika, saj je prvi predstavljal duhovščino, drugi pa
meščansko inteligenco (in bi morda po vojni delila usodo svojih
stanovskih kolegov).
 
Tekst predstavlja odlomke iz knjige Prevarani Sokoli.
20. junij 2018 | Komentarji (0)
Več kalorij kot kokakola, več soli kot čips:
vpliv sira na našo postavo
Metaanaliza iz leta 2013 je združila rezultate 10 predhodnih raziskav in
kljub temu, da je 60 odstotkov teh raziskav financirala mlečna industrija, je
bila razsodba jasna. Sir nam počasi, a zagotovo poveča obseg pasu in napolni
lica ter se pokaže na tehtnici.
 
Razlika v zdravju med
vegetarijanci in vegani
Raziskovalci z Univerze Loma Linda v Kaliforniji
so k temu vprašanju pristopili na drugačen način. Osredotočili so se na
vegetarijance in odkrili, da so nekateri izmed njih uživali sir in druge mlečne
izdelke, drugi pa ne. Raziskovalci so vsem izmerili telesno višino in težo ter
izračunali njihov ITM –  indeks telesne
mase (vaš indeks telesne mase je pravzaprav vaša teža, prilagojena na vašo
višino; zdrav ITM je pod 25). Pri tistih, ki niso uživali sira in drugih
mlečnih izdelkov, je bil povprečni ITM zdravih 23,6. Pri tistih, ki so radi
pojedli topel sendvič s sirom, lazanjo s sirom in druge jedi z mlečnimi
izdelki, pa je bil povprečni ITM 25,7. V kilogramih to pomeni, da je razlika v
teži med tistimi, ki uživajo sir in druge mlečne izdelke, in tistimi, ki se jim
izogibajo, v povprečju 6,8 kilogramov.

Kravje
mleko je hrana za telička, ne za človeka
Če se sprašujete, zakaj sir povzroča kopičenje
odvečnih kilogramov, je tu odgovor:  Veliko
kalorij. Ni potrebno posebej poudarjati, da sir vsebuje kalorije –
veliko kalorij. Ne pozabite, da je kravje mleko hrana, ki jo je narava namenila
za rejenje telička, kar pomeni, da je polno kalorij.

Sir veliko bolj redi kot predelana živila z
veliko sladkorja
Stvar ni le v tem, da ima
sir veliko kalorij. Njegove kalorije izvirajo večinoma iz maščob in kalorije iz
maščob so posebna težava. Če bi kar naprej jedli preveč živil z veliko
ogljikovimi hidrati – več kot jih potrebujemo za osnovno energijo in več kot
jih lahko shranimo v obliki glikogena – bi naše telo sčasoma začelo pretvarjati
molekule sladkorja iz odvečnih ogljikovih hidratov v maščobo. Vendar pa to za
telo ni najbolj enostavno. V postopku pretvarjanja
sladkorja v maščobo se porabi skoraj četrtina njegovih kalorij. Čeprav je torej mogoče, da
naše telo spremeni kruh ali sladkor v maščobo, to ni preprost postopek in v
njem se veliko kalorij izgubi. Naše telo veliko lažje naredi telesno maščobo iz
maščob v siru ali drugih maščob.
19. junij 2018 | Komentarji (0)
Komunisti
so med vojno najprej oropali in pobili na tisoče slovenskih civilistov.
To je najhujša možna izdaja. Da so se lahko še živeči svojci obranili
pred pošastnimi plenilci iz OF, so bili prisiljeni prositi okupatorja za
pomoč (za razliko od komunistov, ki so prostovoljno sodelovali z
okupatorji). Ti ljudje so namreč v partizanskih komunističnih zverinah
videli veliko večje zlo od okupatorja. Žalostno je, da večina Slovencev
sedaj te ljudi, ki so bili zaradi komunističnih ogabnih zločinov
potisnjeni v kot, vidi kot izdajalce in tudi na volitvah izbira
ideološke naslednike komunistov, ki še naprej siromašijo Slovenijo.
Številne dokaze za delo komunistične OF proti slovenskemu narodu ponuja
knjiga Črne bukve, katero celotno vsebino lahko preberete na strani: http://www.safaric-safaric.si/knjige/194
4%20Crne%20Bukve.pdf


 
KOLABORACIJA MED KOMUNISTI IN FAŠISTI, 3. DEL:
 
Meseca
avgusta 1943 je na Vodicah pri Dobrepoljah bilo blizu 1000 oboroženih
komunistov. Ko se je za to zvedelo, je polkovnik Bissanti prepovedal
vsak nastop proti njim. Ker se je bilo bati napada na Dobrepolje, je
Vaška straža na svojo pest naredila zasedo pri stalnem komunističnem
prehodu čez progo med Dobrepoljami in Čušperkom. Cesarsko poveljstvo je
za to zvedelo in takoj obvestilo svojo stražo v bližini prehoda. Ko so
se komunisti približali progi, so jih cesarski vojaki z dogovorjenimi
svetlobnimi znamenji obvestili, da je v bližini zaseda. Komunisti so
takoj krenili nazaj in prekoračili progo drugje. V zahvalo za uslugo je
naslednjo noč 120 komunistov italijanskim cesarskim vojakom pripeljalo
sod vina. Vojaki so komunistom priredili večerjo, nakar so se v lepi
slogi razšli…
 

Meseca
februarja 1943 je pobegnil od »narodno-osvobodilne vojske« Preželj
Jože, študent iz Novega mesta, ter se je pred komunisti in pred drugimi
pet mesecev skrival v gradu Graben pri Novem mestu. Meseca julija 1943
je dobil zveze s cesarsko vojsko ter se z zastopniki poveljstva divizije
Isonzo sešel v Ostroškem koritu pri Ratežu. Tem je povedal vse, kar je o
številu, položaju, vodstvu in gibanju »narodno-osvobodilne vojske«
vedel. Razgovarjal se je o tem s polkovnikom Ubaldijem. Temu je dal
imenski seznam glavnega poveljstva, vsega vodstva in vseh oddelkov
»narodno-osvobodilne vojske«. Na zemljevidu je točno povedal, kje je
skrivališče glavnega poveljstva, kakšno je, kako je poveljstvo
oboroženo, zastraženo itd. Povedal je dalje, kje se po navadi mudi tako
imenovana »zona«, to je širše vodstvo Osvobodilne fronte, njene vojske,
propagande in obveščevalne službe. Ker poveljstvo cesarske vojske ni
potem, ko je dobilo vse te dragocene podatke, ukrenilo nič, da si bi
bilo lahko na en mah uničilo vso komunistično vojsko in zajelo njeno
vodstvo ter vodstvo Osvobodilne fronte, je to znamenje, kako dobre
namene je moralo imeti z njo…
 

 
Poleg
vsega navedenega je dokaz o sodelovanju med cesarsko in italijansko
vojsko ter Osvobodilno fronto tudi dejstvo, da cesareke oblasti več
kakor pol leta po nastopu Osvobodilne fronte niso pustile o njenem
zločinskem delu pisati v slovenskih listin niti besede. Niso dovoljevale
objavljati poročil o atentatih in umorih, še manj pa kakršno koli
načelno obsodbo proti narodnega dela Osvobodilne fronte.
 
»Slovenski
poročevalec«, podtalno paradno« glasilo Osvobodilne fronte, je 14.
julija 1943 v imenu Izvršnega odbora zapisal: »Narodno-osvobodilni boj
slovenskega naroda je jamstvo svobode tudi italijanskemu narodu . . .
Naj bi se ne zamudila sedanja prilika, da spozna Italija po tako dolgem
času svojega osvoboditelja . . .« Zaupna okrožnica Izvršnega odbora
Osvobodilne fronte št. 36 iz leta 1943 pravi: »Potrebno je takoj in
povsod stopiti v stik z redno italijansko vojsko, z njenimi komandanti,
oficirji, podoficirji in vojaki. Predočite jim, naj bodisi odidejo domov
bodisi se priključijo našim edinicam. Poudarite, da je to edina
garancija in da bodo v njenih (OF) vrstah zaščiteni.«
 

Letak,
ki ga je Osvobodilna fronta meseca avgusta 1943 razširila v
italijanščini, pravi: »Mi smo pripravljeni podpirati vaš boj...
Pridružite se v celotnih oddelkih, bataljonih, polkih partizanski
vojski. Prišel je čas, da se odloči usoda Italije. Razorožite in
izročite partizanom slovenske belogardiste, ki so tudi največji
sovražniki svobodnega italijanskega naroda... Pripravljeni smo podpirati
vaš boj, da se Italija reši iz razsula . . .« Vse to ni naključje, vse
to je le končni in dosledni izraz protislovenskega programa Osvobodilne
fronte, sprejetega že v začetku.
 
Ta
izdajalska zarota Osvobodilne fronte in cesarske savojske vojske proti
slovenskemu ljudstvu je trajala vse do 8. septembra 1943, ko je to
zločinsko delo, ki se je dve leti razvijalo bolj ali manj prikrito, bilo
tudi uradno potrjeno s tem, da se je večina cesarske savojske vojske z
vsem orožjem pridružila slovenskim komunističnim tolpam. Osvobodilna
fronta je tedaj dobila od svojega zaveznika poslednja pomoč za nadaljnje
uničevanje Slovencev, cesarska savojska vojska pa je še na begu iz
slovenskih krajev zadala slovenskemu ljudstvu zadnji podli udarec v
vrsti neštetih drugih.
15. junij 2018 | Komentarji (5)
Siri smrdijo po neumitih
stopalih:
Bakterije
povzročijo fermentacijo mlečnega sladkorja, laktoze, pri čemer nastaja mlečna
kislina, ki prispeva k okusu sira. Nekatere bakterije so posebno smrdljive – na primer brevibakterije.
Ta
rod bakterij je vseprisoten. Imamo jih vsepovsod po koži in v nogavicah. Če
si že nekaj časa niste umili stopal, so razraščajoče se brevibakterije razlog,
da ljudje odpirajo okna. Brevibakterije uporabljajo v proizvodnji munstra,
limburgerja in številnih drugih sirov, kot smo videli prej. Če ti siri smrdijo
po neumitih stopalih, je to zato, ker vonjate natanko isto stvar.
 

V siru so tudi bakterije, ki so odgovorne za
neprijeten vonj pod pazduhami:
Nekatere
sirne kulture vključujejo Staphylococcus epidermidis,
eno od vrst bakterij, ki so odgovorne za neprijeten telesni vonj pri ljudeh. Če
hrepenite po podrobnostih, te bakterije proizvajajo izovalerično kislino
(3-metil butanojska kislina), ki daje vonj, značilen za človeške pazduhe in
nekatere izrazite sire. Ena od spojin, ki pogosto nastanejo
pri proizvajanju sira – butanojska
kislina – nastaja tudi, ko vaš želodec prebavlja hrano, kar je razlog, da vonj
parmezana mnoge spominja na bruhanje.
 
V siru je tudi snov, ki je delni krivec za vonj
človeških iztrebkov:
V nadaljevanju postopka proizvajanja sira mlečne maščobe
in beljakovine razpadejo v široko paleto kemijskih produktov – en izmed njih je
skatole. Če zaznate rahel vonj po pokvarjenem (resnici na ljubo, sir pač
ne diši po vrtnicah), je to zato, ker je skatole tudi delni krivec za vonj
človeških iztrebkov (nastaja iz triptofana v našem črevesju). Ameriška vojska
ga je uporabila tudi za svojo nesmrtonosno “smrdljivo bombo”, zasnovano z
namenom začasne onesposobitve sovražnika. Vendar ne potrebujete pogodbe z
vojsko, da pridete do njega – najdemo ga v navadnem
siru.
 
V
siru najdemo najbolj odvratne vonjave:
Človeški nos je zelo občutljiv na
bakterijski razkroj, s čimer nas opozarja na hrano, ki se je pokvarila,
kontaminacijo z iztrebki in druge nečiste zadeve. Vendar pa v siru najdemo
ravno vonjave razpadajoče hrane, neumitih stopal, neprijetnega telesnega vonja
in človeških iztrebkov.
 
Za
ljudi je sir iz človeškega mleka odvraten, iz kravjega pa očitno ne:
V
umetniški galeriji v New Yorku je študentka umetnosti Miriam Simun
ponudila tri vrste sira iz mleka, ki so ga podarile doječe matere. Ni bil ravno
uspešnica. Pisec pri reviji Village Voice je zapisal: “Na njem je nekaj globoko
odvratnega ... Nihče ne ve,
kakšen učinek bo imelo človeško mleko na odrasle. Mleko vsebuje kompleksno
mešanico hranil, hormonov in protiteles, ki jo je mati narava pripravila za
najmlajše dojenčke in ne za odrasle.” Kar privede do očitnega vprašanja: če je sir iz
človeškega mleka tako odvraten, je kravje mleko kaj boljše? Konec
koncev je nastalo v telesu krave za njenega dojenčka in ne za ljudi katerekoli
starosti.
13. junij 2018 | Komentarji (1)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 192741
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34434 // Odgovorov: 1874399
Blog avtorjev: 3582 // Blogov: 86709 // Komentarjev: 1241358
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222304 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "